Vlada Republike Slovenije je 24. aprila 2003 razpustila Ožjo pogajalsko skupino za pristop Republike Slovenije k Evropski uniji, ki je bila ustanovljena 2. aprila 1998 za čas pogajanj z Evropsko unijo. Naloga pogajalske skupine je s sklenitvijo pogajanj z Evropsko unijo in s podpisom Pristopne pogodbe izpolnjena, zato je vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik vladi predlagal njeno razpustitev.

V sredo in četrtek, 16. in 17. aprila, je v Atenah potekalo neformalno zasedanje Evropskega sveta, v okviru katerega so voditelji petindvajsetih držav članic in pristopnic podpisali Pogodbo o pristopu desetih držav k Evropski uniji. V slovenski delegaciji je bi tudi minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, ki je po podpisu povedal:

»S podpisom Pristopne pogodbe Slovenija simbolično sklepa obdobje skoraj petletnih pristopnih pogajanj in vstopa v novo obdobje soustvarjanja evropske politike, Evropske unije in Evrope.

Z visoko referendumsko podporo članstvu v Evropski uniji smo Slovenci potrdili pripadnost evropskemu prostoru in utrdili prepričanje, da je treba nadaljevati z napori naše integracije v Evropsko unijo.

Glavnina prilagajanja Slovenije ureditvi Evropske unije je že opravljena, zdaj smo v obdobju intenzivnih priprav za učinkovito delovanje države kot članice Evropske unije. Ob tem se bomo morali spoprijeti z vrsto strokovno zahtevnih nalog in jasno določiti prioritete za zagovarjanje svojih stališč. Slovenijo najprej čaka »pripravniško leto«, ko si bo kot opazovalka utrjevala status prihodnje članice in prepričan sem, da ji bo z učinkovitostjo in prodornimi idejami uspelo utrditi položaj države, ki ve kaj hoče in ki želi prispevati predvsem k utrjevanju in razvoju skupne Evrope.

V času do dejanskega vstopa, predvidenega za 1. maj 2004, morajo Pristopno pogodbo ratificirati še parlamenti vseh petindvajsetih pogodbenic. Čeprav bodo ratifikacije v parlamentih sedanjih in prihodnjih članic Evropske unije gotovo zaznamovane z obširnimi razpravami o pomenu in posledicah širitve, menim, da ni razlogov za zaskrbljenost, da širitev ne bi bila izpeljana v zastavljenih rokih. Širitev Evropske unije je preveč pomembna. Je sad dolgoletnih naporov in trdne politične volje tako v sedanjih kot tudi v bodočih članicah Evropske unije.«

Več o zasedanju v Atenah na spletnih straneh grškega predsedovanja Evropski uniji.

Slovenski prevod Pristopne pogodbe najdete na spletnih straneh Službe vlade za evropske zadeve.

Uradne spletne strani grškega predsedovanja EU.

Dvorana Smelta, Ljubljana, 16. december 2002

Mag. Cveto Stantič: Energija, transport, telekomunikacije in informacijske tehnologije, industrijska politka, mala in srednja podjetja (MS Powerpoint, 75 Kb)

Dr. Fedor Černe: Varstvo okolja, institucije, razno (MS Powerpoint, 171 Kb)

Mag. Igor Strmšnik: Pogajanja za pristop k Evropski uniji na področju regionalne politike in koordinacije strukturnih instrumentov (MS Powerpoint, 171 Kb)

Mag. Franci But, dr. Emil Erjavec, Iztok Jarc: Ocena pristopnih pogajanj na področju kmetijstva (MS Powerpoint, 688 Kb)

Mag. Helena Kamnar: Finančne in proračunske določbe (MS Powerpoint, 47 Kb)

Dr. Mojmir Mrak: Finančni sveženj pogajanj o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo (MS Word, 31 Kb)

Dr. Janez Potočnik: Na poti v Evropsko unijo - Po zaključku pogajanj (PDF, 936 Kb)

V petek, 13. decembra 2002, so bila na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu zaključena petletna pogajanja o vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo. Z uspešnim zaključkom pogajanj je storjen eden od odločilnih korakov na poti enakopravne vključitve Slovenije v združeno Evropo, kar je bil eden od strateških ciljev prebivalstva naše države ne le v obdobju od osamosvojitve dalje temveč tudi že v času, ko je Slovenija še bila del nekdanje skupne države.

Zaključena pogajanja o včlanitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo: predstavitev in ocena finančnega svežnja (MS Word, 61 Kb)

Prehodna obdobja in izjeme, dogovorjeni v pogajanjih (MS Word, 64 Kb)

Nekateri osnovni dogovori in posledice procesa vključevanja Slovenije v Evropsko unijo (MS Word, 93 Kb)

Na četrtem neformalnem pogajalskem sestanku sklepnega dela pogajanj so slovenski pogajalci, pod vodstvom ministra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika, predstavnikom danskega predsedstva, Sveta EU in Evropske komisije predstavili slovenski odgovor na kompromisni sveženj, ki ga je dansko predsedstvo predlagalo kot podlago za sklenitev pristopnih pogajanj.

Minister za evropske zadeve je ocenil, da je ponudba danskega predsedstva v dobršni meri sprejemljiva, vendar je Slovenija izrazila še nekaj zahtev, pri katerih bo vztrajala do zaključka pogajanj. Slovenski pogajalci bodo do vrhunskega zasedanja opravili še vrsto bilateralnih pogovorov s predstavniki danskega predsedstva, Evropske komisije in držav članic. Pogajanja se bodo nadaljevala na ministrski konferenci, predvidoma 9. in 10. decembra.

Na tretjem neformalnem sestanku, ki je potekal v torek, 26. novembra, na sedežu Sveta Evropske unije v Bruslju, je dansko predsedstvo predstavilo predlog, ki bo podlaga za sklenitev finančnega dela pogajanj. Slovenski pogajalci so predlog v delu, ki prinaša izboljšano ponudbo za kmetijstvo, pohvalili. Pri strukturnih in kohezijskih ukrepih ter neto finančnem položaju pa se bo Slovenija zavzemala za boljšo ponudbo. Minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik je poudaril, da gre za neuraden predlog, ki še ni usklajen s članicami Evropske unije. Slovenija bo odgovor na ponudbo pripravila do konca tedna in ga uradno predstavila na neformalnem srečanju na ravni namestnikov glavnih pogajalcev v ponedeljek, 2. decembra.

Na pogajalskem sestanku na ravni glavnih pogajalcev desetih držav pristopnic, ki je potekal 18. novembra v Bruslju, je slovenska delegacija ponovno opozorila na slovenske zahteve v pogajanjih. Slovenija pričakuje, da se bodo pogajanja zaključila z dogovorom, ki bo sprejemljiv za obe strani.

Dansko predsedstvo bo na podlagi teh pogovorov pripravilo novo ponudbo, ki jo bo predstavilo v začetku prihodnjega tedna, Slovenija pa bo morala nanjo odgovoriti do 2. decembra. Naslednji krog pogajanj na ravni glavnih pogajalcev bo potekal 9. in 10. decembra.

Na drugem neformalnem sestanku na ravni namestnikov glavnih pogajalcev, ki je potekal v ponedeljek, 11. novembra, na sedežu Sveta Evropske unije v Bruslju, so se evropski in slovenski pogajalci osredotočili predvsem na odprta vprašanja na področju kmetijstva in ukrepov strukturne politike.

Pri kmetijstvu so se dogovorili, da bodo vprašanja, kjer so razhajanja največja, gre za kvote za krave dojilje in mleko ter vinske cone, razreševali na tehničnem sestanku, ki bo v petek, 15. novembra.

Izpostavili so tudi vprašanje visokih stroškov za vzpostavitev schengenske meje s Hrvaško, kjer bi morala Evropska unija upoštevati predvsem dejstvo, da bodo stroški meje na prebivalca in na kvadratni kilometer za Slovenijo veliko višji kot za druge kandidatke.

Minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik je ocenil, da so pogovori vedno bolj konkretni, vendar trenutno ne evropska ne slovenska stran še nista v položaju, ko bi lahko sprejemali končne rešitve. Pomembno je, da pripravljenost za iskanje sprejemljivih rešitev na obeh straneh obstaja.

Na prvem neformalnem pogajalskem sestanku, ki sodi v najtežji sklepni del pogajanj, so slovenski pogajalci predstavnikom danskega predsedstva, Sveta EU in Evropske komisije razgrnili vsa odprta vprašanja in pogajalske zahteve. Namen sestanka je bil predvsem predstavitev odprtih problemov in predlogov možnih rešitev. Evropski pogajalci so izrazili razumevanje specifičnih zahtev Slovenije in napovedali, da se bodo pogajanja intenzivno nadaljevala, saj je treba do zasedanja Evropskega sveta v Koebenhavnu, 12. in 13. decembra, najti rešitev, ki bo sprejemljiva tako za države članice kot tudi za kandidatke.

Veseli nas, da je petnajsterica na vrhu v Bruslju pritrdila ocenam Evropske komisije, da deseterica kandidatk, med njimi seveda tudi Slovenija, izpolnjuje politične kriterije za članstvo, in da bodo kandidatke v začetku leta 2004 sposobne izpolniti tudi ekonomske kriterije ter obveznosti članstva v Evropski uniji. Pozdravljamo tudi odločenost držav članic, da s temi kandidatkami končajo pristopna pogajanja na vrhu v Koebenhavnu,12. in 13. decembra, ter predvidoma aprila 2003 podpišejo pristopno pogodbo v Atenah.

Članicam Evropske unije je, navkljub različnim pogledom, uspelo doseči tudi dogovor o proračunskih in finančnih vprašanjih širitve. Dogovor, po prvih analizah, ne prinaša večjih novosti, in je blizu predlogu, ki ga je pred tem pripravila Evropska komisija. Veseli smo predvsem dejstva, da so tudi članice potrdile stališče Evropske komisije, da nobena od novih članic ne sme biti neposredno po članstvu v slabši neto proračunski poziciji do proračuna Unije kot je bila v letu pred včlanitvijo. To pomeni, da naj bi bila država neto prejemnica vsaj v višini pred-pristopne pomoči prejete v letu 2003. Predlog članic je treba razumeti kot pogajalsko izhodišče Evropske unije, ki je horizontalne narave in še ne daje odgovorov na specifične probleme kandidatk. Na podlagi enakih razlogov, zaradi katerih je Slovenija nasprotovala predlogu Evropske komisije, je nesprejemljiv tudi predlog članic Evropske unije. Kljub temu pa ocenjujemo, da predlog vsebuje tudi nekatere rešitve, ki so dobro izhodišče za iskanje potrebnega kompromisa.

Vsekakor je vzpodbudno dejstvo, da je petnajsterici v Bruslju uspelo doseči dogovor pravočasno. To omogoča začetek vsebinskega dela pogajanj o proračunskih in finančnih vprašanjih s kandidatkami ter zagotavlja zadosten čas za iskanje rešitev, ki bi bile sprejemljive tako za članice kot tudi za našo državo.

Sklepi Evropskega sveta v Bruslju, 24. In 25. oktobra 2002

Redno poročilo za Slovenijo je objavljeno na straneh Evropske komisije: http://europa.eu.int/comm/enlargement/enlargement.htm

V ponedeljek, 7. oktobra, je v Budimpešti potekalo 18. srečanje vodij pogajalskih skupin t.i. Luksemburške skupine kandidatk za pristop k EU, torej Cipra, Češke, Madžarske, Estonije, Poljske in Slovenije. Srečanja se je udeležil tudi Minister za evropske zadeve in vodja slovenske pogajalske skupine dr. Janez Potočnik.

Pogajalci so izmenjali informacije o še preostalih odprtih vprašanjih v posameznih poglavjih zadnjega svežnja, tj. o kmetijstvu, regionalni politiki ter o proračunskih zadevah. Dogovorili so se tudi o tesnejšem sodelovanju strokovnjakov, ki pripravljajo Pristopno pogodbo.

Pogajalci so si bili enotni, da nove države članice po pristopu pričakujemo enakopravno sodelovanje v vseh politikah skupnosti. Dogovori o morebitnih prehodnih obdobjih na finančnem področju po mnenju pogajalcev ne bi smeli segati v obdobje naslednje finančne perspektive, to je obdobje po letu 2006. Poleg tega so menili, da se morajo vsem gospodarskim subjektom novih držav članic, tudi kmetom, po vstopu zagotoviti enaki konkurenčni pogoji, kot jih imajo gospodarski subjekti v Uniji, neto finančni položaj novih članic po pristopu pa bi se moral izboljšati.

Minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik se je skupaj z ministrom za zunanje zadeve dr. Dimitrijem Ruplom udeležil desete pristopne konference na ravni glavnih pogajalcev (ministrov), ki je potekala 1. oktobra v Bruslju.

Na konferenci sta Slovenija in Evropska unija formalno potrdili začasno zaprtje poglavja Regionalna politika in koordinacija strukturnih skladov, ki je bilo dogovorjeno na julijski pristopni konferenci na ravni namestnikov glavnih pogajalcev.

Govor ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla na konferenci (MS Word, 36 Kb) - v angleškem jeziku

Evropska komisija je v začetku septembra pripravila dokument z delovnim naslovom Metodološka osnova za izračun neto proračunskih bilanc (Paper on the Methodological Aspects Related to the Calculations of Net Budgetary Balances).

Namenjen je metodološki razlagi in poenotenju izračunov proračunskih učinkov med Komisijo in kandidatkami za članstvo. Temu bodo posvečene tudi multilateralne tehnične konzultacije za poglavje 29 – Proračun, ki bodo v Bruslju dne 13.9.2002.

Dokument poleg metodoloških aspektov povezanih z izračunom neto proračunskih pozicij, vsebuje tudi indikativno alokacijo obveznosti in plačil (po državah in letih 2004-2006), temelječih na predlogu vsebovanem v informaciji, ki jo je Komisija pripravila 30.1.2002 ter oceno neto proračunske pozicije za posamezne kandidatke po letih.

Ocena temelji na predstavljeni metodologiji in predlogu vsebovanem v januarski informaciji Komisije. Dokument v tej fazi formalno ni namenjen razpravi o velikosti proračunskih tokov, čeprav se ji, vsaj v neformalnih razgovorih, ne bo mogoče izogniti.

Izračuni, vsaj za Slovenijo, niso presenečenje in so zelo blizu rezultatom internih izračunov, ki jih je za potrebe pogajanj pripravilo Ministrstvo za finance in posebna strokovna skupina pri Ožji pogajalski skupini (OPS) za pripravo podlag v zvezi s proračunskimi in javnofinačnimi vidiki vključevanja RS v EU.

Izračuni (vrednosti) so posledica pristopa Komisije, na katerega smo vas opozorili že večkrat in ki ga seveda želimo spremeniti. Reševanju tega problema so pravzaprav namenjene vse letošnje aktivnosti vlade, ministrstev in Ožje pogajalske skupine.

Indikativne izračunane vrednosti v ničemer ne prejudicirajo končne neto proračunske pozicije države. Nasprotno, nazorno kažejo, pri katerih kandidatkah je problem neto plačniške situacije najbolj pereč, potreben največje pozornosti in korekcij. Slovenija je, po pričakovanju, med njimi. Kako, kje in na kakšen način ustrezno dopolniti januarski predlog Komisije je in bo predmet pogajanj.

Da so popravki potrebni, se zaveda tako Komisija kot tudi članice Evropske unije. Tako je npr. Komisja že v citirani januarski informaciji zapisala tudi, da je potrebno narediti vse, da se neto plačniške pozicije novih držav članic ne bi poslabšale v primerjavi z zadnjim letom pred njihovim pristopom v EU, ko so bile še prejemnice pomoči iz predpristopnih skladov in ko v evropski proračun sredstev še niso vplačevale.

Kot veste, je Komisija predlagala predlog, da bi se opisano stanje reševalo s t.i. pavšalnimi zneski povračil novim članicam, vendar je tudi to še daleč od rešitve. Kaže pa zavedanje Komisije in članic, da je problem potrebno ustrezno rešiti.

V proračunskem memorandumu za leti 2003 in 2004 smo sicer predpostavili, da je obsg neto finančnih tokov med proračunom države članice in proračunom EU v prvem letu praviloma zelo omejen, kar je posledica postopkovnih omejitev, s katerimi se srečujejo nove članice pri črpanju sredstev iz Evropskega proračuna ter običajnega prehodnega obdobja za polno obveznost vplačevanja lastnih sredtsev v proračun EU. Skupen obseg in način vplačil v proračun EU in skupen obseg ter struktura prilivov iz proračuna EU bodo znani šele po končanih pristopnih pogajanjih, vendar želim opozoriti, da je za Slovenijo stanje, ki bi poslabšalo njeno neto plačniško pozicijo v primerjavi z zadnjim letom pred članstvom povsem nesprejemljivo. Celo več, v pogajanjih si bomo vsekakor prizadevali za izboljšanje neto plačniškega stanja.

Na prvi pristopni konferenci v okviru danskega predsedovanja je Slovenija začasno zaprla poglavje Regionalna politika in koordinacija strukturnih instrumentov. Tako se je število začasno zaprtih poglavij povzpelo na 28.

Na konferenci je bilo glede delitve države na statistične regije potrjeno, da bo Slovenija od predvidenega vstopa v EU v letu 2004 do izteka veljavnega proračunskega obdobja Unije konec leta 2006 na ravni NUTS-2 obravnavana kot ena regija. Slovenija bo v tem obdobju upravičena do vseh vrst strukturnih in kohezijskih pomoči, ki so trenutno na voljo. Ta rešitev pa ni dokončna. Slovenija je za pristopno konferenco pripravila posebno izjavo, v kateri je zapisano, da želi kot članica nadaljevati pogovore s Komisijo o delitvi na regije in to vprašanje rešiti najkasneje do konca leta 2006, s čimer naj bi si kot članica zagotovila delitev na več regij in s tem upravičenost do več strukturne pomoči EU v naslednjem proračunskem obdobju EU.

Dogovor o obsegu sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada, ki jih bo Slovenija prejemala po vstopu v Evropsko unijo, bo sprejet konec leta, ko se bodo sprejemale finančne odločitve. Slovenija naj bi po oceni EU iz strukturnih skladov v obdobju do leta 2006 dobila okvirno 1,5 odstotka vseh sredstev, ki bodo namenjena novim članicam, ter od 1,7 do 2,7 odstotka sredstev iz kohezijskega sklada. Pri tem EU poudarja, da bo končni izračun o upravičenosti Slovenije do strukturne pomoči narejen glede na povprečni BDP v sedanjih državah članicah zadnja tri leta pred koncem pogajanj.

Slovenija je na konferenci izrazila tudi zaskrbljenost zaradi nizke ravni sredstev, ki jih za programe čezmejnega regionalnega sodelovanja Interreg predvideva EU. Omenjena sredstva so nižja celo od predvidenih v okviru programa predpristopne pomoči PHARE za čezmejno sodelovanje. Poleg tega pa je treba ustrezno rešiti tudi vprašanje stroškov vzpostavitve skoraj 600 kilometrov dolgega slovenskega dela prihodnje zunanje meje EU.

Govor dr. Janeza Potočnika na 19. pristopni konferenci (MS Word, 33 Kb) - v angleškem jeziku

Minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik je včeraj zaključil še obisk na Portugalskem, na katerem je dobil podporo sogovornikov, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Carlosa Coste Nevesa in državnega sekretarja za razvoj podeželja na kmetijskem ministrstvu Fernanda Bianchija de Aguiarja, glede sklepnega dela pogajanj.

Državni sekretar Neves je med drugim izrazil tudi interes za sodelovanje pri izmenjavi izkušenj in stališč v okviru dela evropske konvencije, v kateri članice unije in kandidatke skupaj oblikujejo predloge za nadaljnjo institucionalno prenovo EU.

Pogovori na ministrstvu za kmetijstvo so se dotikali predvsem vprašanj, povezanih s kmetijstvom. Državni sekretar De Aguiar je povedal, da Lizbona razume slovenska stališča, saj sta si Slovenija in Portugalska na področju kmetijstva precej podobni. Poleg tega je izrazil tudi pripravljenost za sodelovanje in pomoč pri doseganju rešitev v sklepni fazi pogajanj, ki bi bile ugodne za Slovenijo.

Obiska v Španiji in na Portugalskem potrjujeta, da Slovenija v odnosih s članicami Evropske unije presega predpristopno stanje in vse bolj navezuje stike v smislu sodelovanja v prihodnosti, ko bo tudi sama postala članica.

Minister za evropske zadeve dr. Potočnik se je v okviru bilateralnih obiskov držav članic dva dni mudil v Madridu, kjer je svojim sogovornikom predstavil slovenska stališča za sklepni del pogajanj z Evropsko unijo.

Španski sogovorniki so izrazili razumevanje glede posebnosti Slovenije in podporo pri iskanju ustreznih rešitev za preostala poglavja finančnega svežnja. Poleg tega je španska stran slovenski pristop predstavljanja stališč pred jesenskim dogovorom petnajsterice o skupnih pogajalskih izhodiščih za finančni del ocenila kot smiseln, saj bo od začetka vsebinskih pogajanj s kandidatkami do decembrskega vrha EU v Koebenhavnu, ko naj bi pripravljene kandidatke sklenile pogajanja, na voljo razmeroma malo časa. Španija Slovenijo ocenjuje kot eno izmed najbolje pripravljenih kandidatk, zato ne vidi ovir za sklenitev pogajanj v predvidenih okvirih.

Minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, svetovalec vodje ožje pogajalske skupine dr. Mojmir Mrak in član pogajalske skupine dr. Emil Erjavec so se v okviru enodnevnega obiska na Irskem pogovarjali s svetovalcem premiera Bertieja Aherna za evropske zadeve Eoinom O'Learyjem in državnim ministrom za evropske zadeve na irskem zunanjem ministrstvu Dickom Rochejem.

Na dnevnem redu pogovorov so bila vprašanja, povezana s sklepno fazo pristopnih pogajanj med Slovenijo in Evropsko unijo. Minister Potočnik je irske sogovornike seznanil s slovenskimi stališči glede poglavij, ki so še v fazi pogajanja - kmetijstvo, regionalna politika in proračun.

Irska vlada je slovenska pogajalska izhodišča ocenila kot realna. Zaveda se tudi zgodovinske pomembnosti širitve Evropske unije, zato so sogovorniki dejali, da je trenutno največja politična prioriteta uspešen izid referenduma o ratifikaciji pogodbe iz Nice, ki med drugim zagotavlja institucionalno podlago za širitev Evropske unije z do desetimi novimi članicami.

Minister Potočnik je imel poleg pogovorov s predstavniki irske vlade tudi predavanje na Inštitutu za evropske zadeve v Dublinu na temo Slovenija v zadnji fazi pogajanj za vstop v Evropsko unijo.

Svetovalec vodje ožje pogajalske skupine dr. Mojmir Mrak se je ločeno pogovarjal še s predstavniki ministrstva za finance, član pogajalske skupine dr. Emil Erjavec pa je opravil razgovore na Irski kmetijski asociaciji, kjer so med drugim govorili tudi o predlogu reforme skupne evropske kmetijske politike, ki ga je v sredo, 10. julija, v Bruslju razgrnila Evropska komisija.

Na povabilo Službe Vlade RS za evropske zadeve je na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel generalni direktor direktorata za širitev Evropske komisije Eneko Landaburu, ki ga spremlja vodja oddelka pogajanj s Slovenijo pri Evropski komisiji Jaime Garcia Lombardero. Gostitelj srečanja minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik se je z Landaburujem pogovarjal o pogajalskih izhodiščih glede kmetijstva, regionalne politike in proračuna in o pričakovanjih Slovenije glede zaključka pogajanj.

V okviru obiska sta minister dr. Potočnik in vodja Delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouéré podpisala prvi del finančnega memoranduma predpristopne pomoči Phare, v vrednosti 30,48 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena predvsem krepitvi institucij, zadolženih za izvajanje pravnega reda Unije in za projekt vzpostavitve bodoče zunanje meje.

Eneko Landaburu je poleg pogovorov, ki jih je opravil s predstavniki slovenskega političnega vrha, obisk izkoristil še za ogled Pomurja. Srečal se je s predstavniki kmetov in se seznanil s problematiko Prekmurja ter z izvajanjem programov Phare v regiji.

Minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in svetovalec ožje pogajalske skupine dr. Mojmir Mrak sta se v okviru enodnevnega obiska v Stockholmu pogovarjala z državnim sekretarjem za mednarodne in evropske zadeve v kabinetu švedskega predsednika vlade Larsom Danielsonom, s predstavniki zunanjega ministrstva, pristojnimi za področje Evropske unij ter s predsednikom trgovinskega sveta Ulfom Dinkelspielom.

Slovenska stran je predstavila pogajalska izhodišča glede kmetijstva in regionalne politike, glede poglavja o proračunu in financah pa sta se obe strani strinjali, da je potrebno več tehničnega usklajevanja glede odobrenih sredstev in dejanskih plačil v proračun EU.

Švedska je slovenska pogajalska izhodišča za sklepni, finančni paket (kmetijstvo, regionalna politika in proračun) poglavij v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo označila za konstruktivna in realistična, po mnenju najvišjih švedskih predstavnikov pa bi slovenski pristop k reševanju še odprtih vprašanj pri približevanju EU na koncu lahko prinesel ustrezne rešitve. Švedski predstavniki so tudi zagotovili, da se zavzemajo za širitev Evropske unije v dogovorjenem časovnem zaradi vseh političnih zavez EU in zaradi možnega padca kredibilnosti unije ob odstopu od danih obljub.

Sicer pa je v Stockholmu beseda tekla tudi o perspektivah Slovenije in Švedske v Evropski gospodarski in denarni uniji (EMU) ter o prihodnosti EMU nasploh. Govorili so tudi o razmerah v Srednji in Vzhodni Evropi ter o odnosu Slovenije s Hrvaško in ostalimi državami nekdanje Jugoslavije. Izmenjali so še poglede na naslednje kroge širitve povezave, ki bi lahko sledili prvemu valu, napovedanemu za leto 2004.

Uradne spletne strani danskega predsedovanja Evropski uniji

V petek, 28. junija, ob 17. uri se je minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik udeležil pristopne konference v Bruslju.

Na dnevnem redu konference so bila pogajalska izhodišča za kmetijstvo, kjer je Slovenija dosegla pomemben premik pri kvotah. Na podlagi dobrih argumentov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na tehničnih pogajanjih je Evropska unija pristala na povišanje kvot za poljščine, mleko, krave dojilje, bike in vole, klavno premijo, goveda in drobnico.

Minister je predstavil tudi poglede na odprta vprašanja v pogajanjih in nekatera aktualna vprašanja pristopnega procesa.

Govor dr. Potočnika na konferenci (MS Word, 31 Kb) - v angleškem jeziku

V petek, 28. junija se je minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik srečal z dansko državno podsekretarko zadolženo za širitev Karen Wermuth in z državnim sekretarjem na ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Danske Carstenom Sondergaardom.

Slovenija je predstavila jasna pogajalska izhodišča Slovenije glede kmetijstva in regionalne politike glede poglavja o proračunu in finančnih določbah pa sta se obe strani strinjali, da je potrebno več tehničnega usklajevanja.

Tema razgovorov so bile tudi prednostne naloge danskega predsedovanja Evropski uniji, ki so:
1. širitev Evropske unije,
2. boj proti terorizmu in organiziranem kriminalu,
3. trajnostni razvoj,
4. zdrava prehrana in varstvo potrošnikov,
5. globalna odgovornost Evrope v svetu.

Vodje pogajalskih skupin držav kandidatk za vstop v EU Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije so na sedemnajstem srečanju, ki je potekalo na Cipru, največ pozornosti namenili poglavjem sklepnega dela pogajanj. Kandidatke na teh področjih uporabljajo različne pristope pri iskanju ustreznih rešitev, strinjale pa so se tudi, da Komisija premalo upošteva posebnosti posameznih kandidatk.

Pogajalci so se na srečanju pogovarjali tudi o tehničnih sestankih visokih predstavnikov za področje kmetijstva, ki bodo potekali junija in julija v Bruslju ločeno z vsemi državami kandidatkami. Pričakujejo nadaljevanje razprave s Komisijo o odprtih vprašanjih, predvsem o kvotah in referenčnih količinah, ne pa tudi končnih dogovorov, saj bodo tehnični sestanki potekali še jeseni.

Naslednje srečanje vodij pogajalskih skupin bo oktobra v Budimpešti.

V četrtek, 20. junija, je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekalo zasedanje Pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Slovenija.

Na zasedanju so obravnavali napredek Slovenije v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, kar bo sestavni del Rednega poročila o napredku držav kandidatk, ki ga bo Evropska komisija objavila 16. oktobra letos. Posebej so obravnavali poglavja s finančnimi vplivi na širitev, kot so kmetijstvo, regionalna politika in proračun. Izmenjali pa so tudi mnenja glede priprav na Evropski svet v Sevilli 21. in 22. junija in delo Konvencije o prihodnosti Evrope ter s tem povezana slovenska pričakovanja.

Zasedanja se je poleg delegacije slovenskega parlamenta, pod vodstvom predsednika slovenskega dela Pridružitvenega parlamentarnega odbora dr. Slavka Gabra, udeležil tudi minister za evropske zadeve in vodja ožja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik.

Na deveti pristopni konferenci na ravni glavnih pogajalcev, ki je potekala v ponedeljek, 10. junija, v Luksemburgu, je Slovenija začasno sklenila pogajanja za poglavje institucije. S tem je Slovenija sprejela rešitve iz pogodbe iz Nice, po katerih ji med drugim pripada sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu, štirje glasovi v Svetu EU in en evropski komisar.

Na konferenci je bilo formalno potrjeno tudi zaprtje poglavja o transportu, ki je bilo usklajeno na pristopni konferenci decembra lani. Nadaljevala se bodo pogajanja o proračunu in kmetijstvu, ki ga je želelo na dnevni red uvrstiti špansko predsedstvo EU, vendar mu za to potrebnega usklajenega skupnega stališča držav članic za zdaj ni uspelo doseči.

Govor ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla na konferenci - v angleškem jeziku (MS Word, 50 Kb)

Minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik se je v četrtek, 23. maja, udeležil 32. simpozija mednarodnega študentskega odbora (ISC) na v St. Gallenu v Švici.
Dr. Potočnik je na razpravi o širitvenem procesu povedal, da bo splošen učinek širitve EU pozitiven. Navedel je tudi glavne razloge za širitev, kot so večja varnost za novinke, članstvo v organizaciji, ki sodi med ključne globalne akterje, in ekonomsko stabilen prostor. Po drugi strani se bo z vstopom novih članic povečala varnost v Evropi, okrepila pa se bo tudi mednarodna teža EU.
Na simpoziju ISC, ki je potekal od 23. do 25. maja, vodilni in predvsem evropski predstavniki s področij gospodarstva, politike, akademskih krogov ter študentje izmenjujejo mnenja o dogodkih in razvojih mednarodnega pomena.

Članstvo Slovenije v gospodarsko uspešni in varni, politično stabilni Uniji postaja realnost.

Živimo v mesecih, ki se bodo - najbolj verjetno - že čez leto dni prevesili v trenutek odločitve: referendum.
O uspešnosti tega trenutka in s tem naši bodočnosti pa se odločamo že sedaj.
Pa ne le s pogajanji o odstotkih pridobljenih ali izgubljenih finančnih sredstev, temveč predvsem s pripravo države na vse dolgoročne izzive, ki jih ponuja bodoči odprti trg.
To mora ostati naš osnovni cilj. Zato da bomo znali in zmogli izkoristiti izjemne priložnosti gospodarskega sodelovanja in tehnološkega razvoja in uresničiti politične interese.
Da bomo - tudi zato - bolj samozavestni in ponosni na svojo kulturo in jezik, na vse naše posebnosti, ki bodo bogatile sožitje evropskih različnosti in krepile slovensko identiteto.

Ena od prijetnih značilnosti Bruslja, prestolnice Unije, je vetrovnost. Prepričan sem, da nam ta evropski veter brez meja ob kopici svežih idej ponuja tudi zavetje lepšega skupnega bivanja.


Dr. Janez Potočnik
Minister za evropske zadeve in vodja
pogajalske skupine za pristop RS k EU

V nedeljo, 28. aprila je v Göteborgu na Švedskem potekala prireditev Slovenski dan, ob priložnosti prvega nastopa Slovenske hokejske reprezentance v skupini A.
Nastop na Švedskem je bil poleg tekmovalnih uspehov tudi priložnost za promocijo Slovenije, zato je v okviru spremljevalnih prireditev dr. Janez Potočnik povabljenim švedskim politikom in gospodarstvenikom predstavil posebnosti Slovenije in našega vključevanja v Evropsko unijo.

Na dnevnem redu 17. pristopne konference, ki je potekala v ponedeljek, 22. aprila, v Bruslju, sta bili poglavji Institucije ter Financiranje in proračun, za kateri se bodo pogajanja še nadaljevala. Slovenija ima tako še vedno šestindvajset začasno zaprtih poglavij.

Pri poglavju Institucije Slovenija nima večjih vsebinskih težav, ostaja le nekaj vprašanj tehnične narave. Slovenija je na konferenci zaprosila za dodatna pojasnila v zvezi s prehodnim obdobjem za čas, ko EU še ne bo imela 27 članic, in sicer o načinu izračuna sedežev v Evropskem parlamentu in določitvi praga za kvalificirano večino.

Glede poglavja Financiranje in proračun je Slovenija pozdravila splošno usmeritev EU, da po širitvi ne sme biti v slabšem finančnem položaju kot pred njo, vendar se ne strinja z načinom, s katerim bo to zagotovila. EU predvideva plačevanje polne članarine, z izplačevanjem pavšalnih vsot pa bo zagotovila, da bodoče članice ne bodo neto plačnice v proračun. Za Slovenijo je ustreznejša rešitev plačevanje znižane članarine v prvih letih članstva.

Minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik je še enkrat pozval EU, naj Slovenijo v sklepni fazi pogajanj obravnava pravično in enakopravno. Opozoril je tudi na to, da so razlike med državami kandidatkami večje od razlik med sedanjimi članicami EU. Poleg tega finančna strategija za širitev ustvarja iluzijo razmeroma visoke razvitosti Slovenije. Po stopnji razvitosti je med državami kandidatkami na drugem mestu, v razširjeni EU pa bi se uvrstila na šestnajsto ali sedemnajsto mesto. Tako ločena obravnava sedanjih in bodočih članic brez premoščanja teh razlik ni mogoča.

Govor ministra za evropske zadeve in vodje ožje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika na konferenci (MS Word 39 Kb) - v angleškem jeziku

Med obiskom v Berlinu se je minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik srečal z državnim ministrom v nemškem zunanjem ministrstvu Christophom Zoeplom, pristojnim za EU, in predsednikom Odbora za evropske zadeve Bundestaga Friedbertom Pfluegerjem.

Sogovornike je seznanil s slovenskimi problemi glede predlaganih rešitev Evropske komisije za finančna poglavja, ti pa so se strinjali, da je potrebno poiskati ustrezne rešitve, ki bodo zadovoljile obe strani. Pokazali pa so tudi veliko mero razumevanja za drugačnost Slovenije od drugih držav kandidatk in se strinjali, da zaradi svoje razvitosti ne bi smela biti kaznovana.

V pogovorih so se dotaknili tudi podpore javnega mnenja pri vključevanju Slovenije v EU, pri čemer je dr. Potočnik pojasnil, da je Slovenija svoje delo v pogajanjih doslej opravila dobro, zato je veljalo prepričanje, da pri prepričevanju javnosti v koristi članstva države v povezavi nimamo problemov. Vendar pa je takšno prepričanje v tem trenutku vprašljivo, zato se je potrebno z odprtimi vprašanji resno ukvarjati.

Dr. Potočnik se je kot prvi minister katere izmed držav kandidatk za vstop v EU udeležil seje Odbora za evropske Bundestaga, kar pomeni posebno priznanje Sloveniji za dobro opravljeno delo.

Svoj obisk v Berlinu je dr. Potočnik sklenil s predavanjem na delegaciji Evropske komisije v Nemčiji.


Govor dr. Potočnika pred Odborom za evropske zadeve Bundestaga (MS Word, 34 Kb) - v angleškem jeziku

V sredo, 10. aprila, se je minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik srečal z nje. eksc. Karen Wermuth, državno podsekretarko Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Danske, zadolženo za širitev.
Glavna tema pogovora je bila zaključna faza pogajanj Slovenije. Minister Potočnik je predstavil slovensko stališče pri reševanju odprtih vprašanj regionalne politike in koordinacije strukturnih skladov, financiranja in proračuna ter kmetijstva. Ob tem je poudaril, da Slovenija še vedno vztraja pri regionalizaciji, vendar s tem ne želi sprožiti spiralnega učinka podobnih zahtev drugih držav članic EU. Glede absorpcijske zmožnosti sprejemanja pomoči iz strukturne in kohezijske politike, je minister poudaril, da Slovenija teh težav nima in da bi lahko že od leta 2007 dobivala toliko pomoči, kot je dobivajo regije držav članic EU na isti stopnji razvoja. Glede kmetijstva in predloga Evropske komisije, da nove države članice v prehodnem obdobju ne dobivajo direktnih plačil, pa je minister poudaril, da se bo Slovenija posebej osredotočila na pogajala za finančna sredstva za razvoj podeželja, poleg sredstev za t.i. prilagoditev kmetijskih struktur, kar je del Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.