Za članstvo v EU je od marca 1994 do junija 1996 zaprosilo 10 držav srednje in vzhodne Evrope, med njimi tudi Slovenija. Evropski svet je decembra 1997 v Luksemburgu sprejel priporočilo Evropske komisije, naj se uradno začnejo pogajanja s šestimi državami - Češko, Estonijo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Ciprom. Dogovorjena so bila načela in strategija pogajalskega procesa.
31. marec 1998 je s prvo Pristopno konferenco na ravni glavnih pogajalcev (zunanjih ministrov) pomenil uraden začetek pogajanj. 2. aprila 1998 je Vlada imenovala ožjo pogajalsko skupino: desetčlansko ekipo ekspertov, ki jo vodi dr. Janez Potočnik. Skupna zakonodaja EU (acquis communautaire), ki jo morajo po pričakovanju EU sprejeti nove članice, je vsebinsko razdeljena na področja, zato je Vlada določila tudi vodje in člane 31-ih delovnih skupin. Sestavljajo jih predstavniki posameznih ministrstev ter predstavniki delodajalcev in delojemalcev.
Naloge pogajalcev so pregledi usklajenosti domače z evropsko zakonodajo (t.i. screening) ter priprava pogajalskih izhodišč Republike Slovenije za vsako od pogajalskih področij. V okviru potrjenih pogajalskih izhodišč se nato pogajajo o posameznih delih sporazuma o članstvu, hkrati pa Vlado, Državni zbor in javnost obveščajo o poteku dogajanj.

Kaj sploh so pogajanja?
Pogajanja pomenijo medsebojno razjasnjevanje, približevanje in sprejemanje pogajalskih izhodišč. Potekajo na podlagi pravnega reda Evropskih skupnosti in pogajalskih izhodišč države kandidatke.  V pogajanjih se obe strani dogovorita o načinu prevzemanja acquis communautaire - celote zakonov in pravil, političnih usmeritev, praks in obveznosti, ki so jih države članice EU sprejele na temelju ustanovitvenih pogodb, predvsem Rimske, Maastrichtske in Amsterdamske.

Pogajanja se osredotočajo na uskladitev zakonodaje države kandidatke s pravnim redom Evropskih skupnosti in na sposobnost za izvajanje le-tega. Za lažjo prilagoditev lahko država zahteva prehodna obdobja, ki morajo biti časovno in ciljno natančno opredeljena, v posebnih primerih so možne tudi izjeme od pravnega reda Evropskih skupnosti.

Kako pogajanja potekajo?
Za vsako od poglavij se opravi analitični pregled zakonodaje (t.i. screening), ki poteka v Bruslju. Pregledi usklajenosti zakonodaje potekajo na sestankih med slovenskimi strokovnjaki in strokovnjaki Komisije Evropske unije ali pisno. Pregledi se opravljajo za vsako poglavje posebej in so dvostopenjski - večstranski in dvostranski. Večstranski so namenjeni skupnemu obveščanju vseh držav kandidatk o vseh predpisih Evropskih skupnosti za posamezna področja – strokovnjaki Komisije predstavijo vse predpise in njihovo izvajanje v praksi. Dvostranski so namenjeni podrobnejši proučitvi sedanje usklajenosti veljavnih predpisov držav kandidatk s predpisi Evropskih skupnosti. Strokovnjaki države kandidatke predstavijo veljavne predpise v svoji državi in vsebinske rešitve ter skupaj s strokovnjaki Komisije opredelijo neskladnosti. Poročilo o pregledu usklajenosti pravnega reda uskladita obe strani.

Na podlagi pregledov usklajenosti in ocene realnih možnosti za izvajanje pravnega reda v Sloveniji delovna skupina, član ožje pogajalske skupine, če je potrebno pa tudi zunanji strokovnjaki in neodvisne institucije, pripravijo osnutek pogajalskega izhodišča. Osnutek predstavijo nevladnim organizacijam, ki lahko k njemu dajo pripombe. Nato v sodelovanju z redakcijsko skupino ožje pogajalske skupine pripravijo predlog pogajalskega izhodišča za obravnavo v vladnem postopku. Predlog pogajalskega izhodišča kot delno pobudo za sklenitev mednarodne pogodbe obravnava in s sklepom sprejme vlada. Sprejeti osnutek je predstavljen zainteresiranim nevladnim organizacijam. Delno pobudo nato obravnavajo zainteresirana telesa državnega zbora, za njeno končno obravnavo in potrditev pa je pristojen odbor za mednarodne odnose državnega zbora.
Slovenija posreduje angleški prevod pogajalskega izhodišča organom Evropskih skupnosti.

Evropska komisija zapiše svoje mnenje v obliki osnutka skupnega stališča EU, ki ga posreduje Svetu EU. Na tej podlagi pripravi delovna skupina za širitev pri Svetu EU skupno stališče EU za obravnavo na konferenci o pristopu. V njem določijo stališče Sveta (torej vseh držav članic) do pogajalskih izhodišč, za posamezne vsebine pa včasih želijo dodatna pojasnila.

Formalni del pogajanj za posamezna pogajalska področja poteka na medvladnih konferencah o pristopu na ravni namestnikov glavnih pogajalcev (vodij pogajalskih skupin držav) ter  na medvladnih konferencah o pristopu na ravni glavnih pogajalcev (zunanjih ministrov držav)

Na teh konferencah si odbor stalnih predstavnikov pri Svetu EU (Svetu ministrov) in država kandidatka medsebojno razložita pogajalska izhodišča obeh strani, uskladita stališča o vsebini posameznih pogajalskih poglavij in – če v okviru posameznega poglavja ni problematičnih vsebin –, ugotovita, da se pogajanja za to področje lahko začasno zaprejo. V pogajanjih velja načelo, da ni nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse, zato se lahko začasno zaprta poglavja na pogajalski konferenci na novo odprejo.

Kako bo z vključitvijo v EU?
Pogajalska izhodišča vsake države kandidatke morajo biti sprejeta soglasno v vseh državah članicah in so temelj za oblikovanje Pogodbe o pristopu, ki ima status mednarodne pogodbe. Pogodba o pristopu bo vsebovala rezultate pogajanj glede prilagoditev sporazumom Evropske unije z drugimi državami, prilagoditev pravnemu redu Evropskih skupnosti, prehodnih obdobij, izjem,  tehničnih prilagoditev ter drugih ukrepov.

Soglasje k pristopu nove članice morata dati Svet in Evropski parlament. Pogodbo o pristopu morajo potrditi in podpisati vse države članice in država kandidatka. Za vstop v Evropsko unijo bomo prebivalci Slovenije odločali na referendumu. Po uspešnem referendumu, podpisu in ratifikaciji Pogodbe o pristopu bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije.