Med obiskom v Parizu je minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik francoske sogovornike seznanil s slovenskimi stališči glede predloga finančne strategije širitve EU. Po njegovih besedah je Francija pripravljena uveljavljati načelo diferenciacije držav kandidatk za članstvo v EU in podpira njihove posebnosti v pristopnih pogajanjih.

Dr. Potočnik se je sestal z Monique Saliou, direktorico kabineta Ministrstva za kmetijstvo in ribištvo, Pascale Andreani, direktorico Oddelka za mednarodno sodelovanje na zunanjem ministrstvu, in Jean-Michelom Cassajem, vodjo kabineta ministra za evropske zadeve Pierra Moscovicija.

Pogovori so bili zelo podrobni, predvsem pa so se v okviru poglavja kmetijstvo dotaknili vprašanja fitosanitarnega in veterinarskega nadzora, ki ima v Franciji zelo velik vpliv na javno mnenje. Slovenija je za ta del evropskega pravnega reda pogajanja že sklenila.

V nadaljevanju obiska se je srečal tudi z namestnikom Medministrskega odbora za vprašanja evropskega ekonomskega sodelovanja Sergom Guillonom in nekaterimi drugimi člani odbora, s katerimi je imel izčrpne pogovore o vseh najpomembnejših problemih, s katerimi se srečuje Slovenija v pristopnih pogajanjih. Dr. Potočnik je poudaril, da je pri teh obiskih pomembno prav to, da se sreča s pravimi sogovorniki, ki se podrobno ukvarjajo s širitvijo.

Minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik se je na včerajšnjem obisku v Bruslju sestal s predstavnikoma Evropske komisije, vodjo pogajalcev za Slovenijo Jaimejem Garcio Lombarderom in generalnim direktorjem DG Regio Guyem Crauserjem. Osrednjo pozornost so namenili poteku pogajanj na področju regionalne politike.

Dr. Potočnik se je sestal še z Annemie Neyts, državno sekretarko v Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Belgije. Pogovarjala sta se o slovenskih stališčih in pričakovanjih na finančnih področjih.

V slovenski delegaciji je bil tudi Mojmir Mrak, svetovalec vodje OPS, ki se je skupaj s predstavniki drugih držav kandidatk udeležil razprave o finančni strategiji za širitev pri odboru za proračun v Evropskem parlamentu. Med razpravo je poudaril predvsem slovenske posebnosti, ki bi jih morala upoštevati Evropska komisija pri pripravi pogajalskih izhodišč za sklepni del pogajanj v primeru Slovenije. Razprave so se udeležili tudi štirje evropski komisarji: za širitev, kmetijstvo, proračun in regionalno politiko.

Dr. Potočnik je med obiskom tudi otvoril likovno razstavo v Evropskem parlamentu z naslovom V kraljestvu Zlatoroga, ki so jo pripravili otroci iz ljubljanske osnovne šole Spodnja Šiška.

Vodje pogajalskih skupin držav kandidatk Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije so na šestnajstem srečanju, ki je potekalo v Varšavi, usklajevali stališča glede finančne strategije za zaključni del pogajanj. Strinjali so se v oceni finančne strategije širitve; in sicer Agenda 2000, s katero so začrtani proračunski okvirji EU do izteka leta 2006, nudi dovolj manevrskega prostora za izboljšanje predložene finančne ponudbe. Kandidatke so bile enotne tudi v oceni, da se položaj njihovih držav z vstopom v EU ne sme poslabšati, ampak se mora bistveno izboljšati. Ugotovile so tudi, da obstaja malo skupnih točk med državami kandidatkami zaradi razlik v težavah, s katerimi se srečujejo, stopnji razvitosti in položaja posamezne kandidatke v pogajalskem procesu. Zato je še toliko bolj upravičeno dejstvo, da bi EU morala upoštevati načelo diferenciacije in individualno obravnavanje držav na pristopnih pogajanjih.

Minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine za vstop RS v EU dr. Janez Potočnik je med dvodnevnim obiskom v Koebenhavnu poudaril, da Slovenija želi postati enakovredna članica Evropske unije. Tako je obrazložil slovensko nezadovoljstvo s finančno strategijo širitve, ki jo je konec januarja predložila Komisija.
Danski sogovorniki so poudarili, da je Danska zainteresirana, da bi še pred iztekom letošnjega leta sklenila pristopna pogajanja z državami kandidatkami. Slovenija je po njihovi oceni na najboljši poti do tega cilja zaradi možnosti, ki jih ima kot edina kandidatka, ki je sklenila pogajanja o vseh poglavjih evropskega pravnega reda, razen treh finančnih.

V okviru današnjega delovnega obiska v Sloveniji je podpredsednica slovaške vlade Maria Kadlečikova zaključila pogovore s slovenskim ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom.

Sogovornika sta izmenjala stališča glede predloga finančne strategije, ki ga je predstavila Evropska komisija. Minister Potočnik je ponovil že znane poglede Slovenije: da je bila vsebina ponudbe Komisije sicer pričakovana tako glede višine finančnih ponudb kot tudi horizontalnega pristopa, vendar pa je Slovenija glede obojega nezadovoljna in prepričana, da ostaja v pogajanjih še nekaj prostora za izboljšanje te ponudbe. Izkoristek tega prostora, ki bil hkrati tudi dokaz večje politične pripravljenosti EU za širitev, kot jo izraža sedanji dokument, je seveda v interesu vseh držav kandidatk. Podpredsednica vlade Kadlečikova se je strinjala, da morajo za dosego tega cilja države kandidatke sodelovati med seboj.

Tudi na Slovaškem imajo pomisleke glede finančne strategije, predvsem na področju kmetijstva, kjer se ne strinjajo s predlagano dolžino prehodnega obdobja, nesprejemljivi so zanje ponujeni odstotki glede neposrednih plačil ter višine nekaterih kvot.

Aprila namerava Slovaška zaključiti pogajanja za poglavja davki, transport ter pravosodje in notranje zadeve. Sicer pa se na Slovaškem bojijo, da bo zaradi predlogov Komisije prišlo do upada javnomnenjske podpore vključevanju v EU; ta je po zadnjih podatkih 81-odstotna.

M. Kadlečikova se je zanimala za slovenske ideje glede Konvencije. Dr. Potočnik ji je pojasnil, da je pomembno doseči enakopraven položaj, kar bo v celoti možno šele s članstvom, sicer pa se v Sloveniji trenutno organizira poseben forum, ki bo poleg vlade in parlamenta vključeval tudi širšo javnost. Debata bo prav gotovo osredotočena tudi na vprašanje bodočnosti majhnih držav.

Kadlečikova je sprožila še vprašanje Beneševih dekretov zaradi nedavnih zahtev Madžarske po njihovi odpravi oz. pogojevanju vstopa v EU. Po mnenju Kadlečikove je treba te zahteve oceniti predvsem v luči predvolilnega boja na Madžarskem, ni pa izključila tudi možnosti povezav določenih interesnih skupin. Sogovornika sta se strinjala, da vprašanja bilateralne narave, kot so Beneševi dekreti, niso del skupnega pravnega reda EU in zato nikakor ne sodijo v proces pridruževanja Uniji in seveda tudi ne na pogajalsko mizo.

Srečanje se je zaključilo s povabilom podpredsednice slovaške vlade ministru Potočniku na obisk v Bratislavo.

Slovenija na poti v Evropsko unijo (PDF, 4744 Kb) - v angleškem jeziku

Minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik je na sestanku s komisarjem za širitev Guntherjem Verheugnom v Bruslju predstavil slovenska stališča glede finančne strategije Evropske komisije.
Dr. Potočnik se je ponovno zavzel za diferenciacijo med državami kandidatkami v pripravi za sklepni del pogajanj in poudaril, da je Slovenija drugačna od drugih kandidatk, kar bi morala Evropska komisija upoštevati. Opozoril je tudi, da je v okviru finančne strategije še prostor za pogajanja, pri čemer je izpostavil vrsto argumentov. Pri kmetijstvu med drugim dejstvo, da so cene številnih kmetijskih izdelkov že zdaj višje kot v Evropski uniji, da Slovenija že izvaja svojo različico skupne kmetijske politike in da so njene implementacijske sposobnosti razmeroma dobre. Pri regionalni politiki pa se Sloveniji zaradi dokaj visokega bruto domačega proizvoda med državami kandidatkami utegne zgoditi, da bi z letom 2007 izpadla iz ukrepov za pomoč, kar je za državo nesprejemljivo in si bo zato prizadevala za postopno zmanjšanje te pomoči.
Komisar Verheugen je zagotovil, da si bo Komisija prizadevala, da bo načelo diferenciacije upoštevano pri pripravi skupnih stališč za posamezne kandidatke. Opozoril pa je tudi na dejstvo, da nobena od držav članic ni postavila širitve pod vprašaj. Vse so se namreč strinjale, da državam kandidatkam ne bodo postavljale nobenih pogojev več ter da je strategija dobra podlaga za pripravo skupnih stališč. Komisar je ponovno pozval tudi druge države kandidatke, naj finančno strategijo ocenijo kot celoto in kot dobrodošle pozdravil neposredne stike z državami kandidatkami. Slovenija je bila namreč prva od držav kandidatk, ki se je na finančno strategijo odzvala z obiskom v Bruslju.
Dr. Potočnik se je o oceni finančne strategije pogovarjal tudi z generalnim direktorjem za širitev Enekom Landaburujem in glavnim pogajalcem za Slovenijo Jaimejem Garcio Lombarderom.

Predavanje dr. Janeza Potočnika na Kraljevem inštitutu za mednarodne odnose "Slovenija na poti v Evropsko unijo" (PDF, 6524 Kb) - v angleškem jeziku

Dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine, se je udeležil mednarodne konference "Jugovzhodna Evropa - Izziv v procesu širitve EU", na kateri je predstavil ekonomske in politične posledice, ki jih bo imela širitev Evropske unije.
Predavanje dr. Janeza Potočnika: Širitev Evropske unije - Ekonomske in politične posledice (PDF, 1849 Kb) - v angleškem jeziku

Včeraj popoldne je minister za evropske zadeve in vodja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik skupaj z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francem Butom predstavil prve komentarje in stališča glede krovne pogajalske strategije za finančni del pogajanj na področju kmetijstva, regionalne politike in strukturnih skladov ter proračuna, ki jo je včeraj predstavila Evropska komisija.
Po besedah dr. Potočnika so nekatera stališča za Slovenijo nesprejemljiva, seveda pa dokument ni dokončen in predstavlja le izhodišče za pogajanja. Slovenija bo svojo strategijo gradila predvsem na upoštevanju elementa specifičnosti in na diferenciranem pristopu EU do držav kandidatk
Komisija bo osnutke pogajalskih izhodišč za posamezne kandidatke predstavila konec marca, skupna pogajalska izhodišča držav članic pa naj bi bila pripravljena do konca španskega predsedovanja.

Povzetek predloga strategije pogajanj Evropske unije na področju skupne kmetijske politike (MS Word, 59 Kb)

Vodje pogajalskih skupin Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije so se na petnajstem srečanju, ki je potekalo v Karlovyh Varyh, dogovorili za ustanovitev delovne skupine, ki bo zadolžena za spremljanje priprave pristopne pogodbe. Evropska unija bo za kandidatke, ki bodo v prvi širitveni skupini, pripravila eno pristopno pogodbo, za vsako državo posebej pa aneks k pogodbi. Poleg predstavnikov luksemburške skupine držav kandidatk bodo v delovni skupini sodelovali tudi predstavniki Latvije, Litve, Slovaške in Malte.
Pogajalci so na srečanju ocenili napredek dosežen v času belgijskega predsedovanja in izrazili pričakovanja glede španskega predsedovanja. Vse države pričakujejo, da bodo države članice v tem času pripravile skupna pogajalska izhodišča za kmetijstvo, regionalno politiko in proračun ter s tem začela vsebinska pogajanja na teh področjih. Poudarile pa so tudi, da naj bi EU pri tem sledila načelu diferenciacije in tako za vsako od kandidatk našla ustrezno rešitev. Kljub temu da v zaključni fazi pogajanj kandidatke nimajo več toliko skupnih točk in se med njimi vedno bolj kažejo razlike, se strinjajo, da je pri nekaterih točkah sodelovanje nujno.Tako so se vodje pogajalskih skupin odločili, da bodo vsaj v začetni fazi sklepnega dela pristopnih pogajanj še naprej sodelovali. Naslednje srečanje bo potekalo na Poljskem.

Državni zbor je danes imenoval vodjo ožje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika za novega ministra za evropske zadeve. Za njegovo imenovanje je glasovalo 71 poslancev, proti pa trije poslanci iz SNS. Dr. Potočnik bo v prihodnje kot minister brez listnice vodil Službo Vlade za evropske zadeve in hkrati opravljal delo vodje ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU.

Predstavitev vodje ožje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika: Slovenija na poti v Evropsko unijo - Ciljna ravnina ciljnega leta zaključka pogajanj (PDF, 2961 Kb)

Premier dr. Janez Drnovšek je danes predstavil svoj predlog za imenovanje vodje pogajalske skupine za pristop RS k EU dr. Janeza Potočnika za novega ministra za evropske zadeve. Dr. Potočnik je predlog sprejel in tako naj bi opravljal obe funkciji: kot minister brez listnice bo vodil Službo Vlade za evropske zadeve in še naprej tudi ožjo pogajalsko skupino za pristop Slovenije k EU. Predlog mora potrditi še Državni zbor.

Govor vodje ožje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika na konferenci - v angleškem jeziku

Več informacij na straneh:
http://europa.eu.int/comm/laeken_council/index_en.htm

Slovenija je na osmi pristopni konferenci na ravni glavnih pogajalcev držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo sklenila pogajanja še za poglavja Prost pretok oseb, Obdavčitev ter Pravosodje in notranje zadeve. Pri poglavju Kmetijstvo pa je zaključila pogajanja za veterinarski in fitosanitarni del. Tako je Slovenija izpolnila za letošnje leto zastavljeni cilj, z izjemo poglavja o transportu, za katerega Evropska unija še ni pripravila skupnega stališča. Dogovori o tem bodo potekali na vrhu v Laeknu. V primeru soglasja bi belgijsko predsedstvo unije še letos pripravilo nov krog pristopnih pogajanj, na katerem bi lahko Slovenija sklenila pogajanja tudi za to poglavje.

Govor ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla na konferenci - v angleškem jeziku

Na petnajsti pristopni konferenci je Slovenija sklenila pogajanja še za poglavje Konkurenca in državne pomoči. Tako se z dvaindvajsetimi poglavji, za katera pogajanja trenutno niso potrebna, skupaj s Češko nahaja na tretjem mestu; takoj za Ciprom in Madžarsko. Slednja je bila prva med državami kandidatkami, ki je na konferenci začasno zaprla poglavje Pravosodje in notranje zadeve.
Slovenska stran je ponovno opozorila evropsko glede poglavja Transport, ki tudi tokrat ni bilo uvrščeno na dnevni red pogajanj. Slovenija kljub temu pričakuje, da bodo pogajanja za to poglavje zaključena še do konca leta; prav tako tudi za poglavja Obdavčitev, Pravosodje in notranje zadeve ter Prost pretok oseb.
Naslednja pristopna konferenca na ravni glavnih pogajalcev bo potekala 11. in 12. decembra v Bruslju.

Govor vodje ožje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika na konferenci - v angleškem jeziku

Skupna izjava (MS Word 23 Kb) - v angleškem jeziku

V okviru druge serije obiskov držav članic EU je bil vodja ožje pogajalske dr. Janez Potočnik na obisku v Rimu, kjer se je skupaj s svetovalcem prof. dr. Mojmirjem Mrakom srečal z namestnikom generalnega direktorja direkcije za evropske integracije na italijanskem Ministrstvu za zunanje zadeve Ferdinandom Nellijem Ferocijem. Glavne teme pogovorov so bile: poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije, za katero so se sogovorniki strinjali, da je ugodnejše od prejšnjega, in zaključna faza pogajanj. Italija pričakuje zaključek pogajanj do konca leta 2002 in vstop največ desetih novih članic v EU leta 2004.
Med področji, za katera bi Slovenija do konca leta lahko zaključila pogajanja (konkurenca in državne pomoči, transport, davki, pravosodje in notranje zadeve), so italijanski sogovorniki izpostavili pravosodje in notranje zadeve in poudarili pomen učinkovitega nadzora zunanjih meja EU.
Dotaknili so se tudi vprašanja prostega pretoka oseb, kjer Italija še preučuje, kakšen bo vpliv migracij na domač trg delovne sile, glede na izide raziskav pa bodo razmislili o možnostih bilateralnih rešitev glede liberalizacije.
Dr. Potočnik je imel za uslužbence v javni upravi, diplomate, predstavnike različnih institucij, študente in novinarje tudi predavanje "Slovenija na poti v Evropsko unijo", ki sta ga pripravila italijansko združenje za mednarodne organizacije (SIOI) in slovensko veleposlaništvo v Rimu in je bilo dobro obiskano.

Predavanje prof. dr. Emila Erjavca "Slovensko kmetijstvo in Evropska unija" (MS PowerPoint 389 Kb) na italijanskem Ministrstvu za kmetijske politike in gozdarstvo - v angleškem jeziku

Evropska komisija v letošnjem že četrtem Poročilu o napredku Slovenije ocenjuje, da Slovenija še naprej izpolnjuje kopenhagenske politične kriterije, da je delujoča tržna ekonomija, da je pri prenosu in implementaciji skupnega pravnega reda v splošnem dobro napredovala, okrepila svojo upravno usposobljenost in v veliki meri uresničila kratkoročne prednostne naloge, ki jih opredeljuje Partnerstvo za pristop, napredek pa je bil dosežen tudi pri izpolnjevanju srednjeročnih prioritet.

Poročilo, za našo državo doslej najbolj pozitivno, je objektivno in odraža dejansko pripravljenost Slovenije za vstop v EU. Približujemo se letu 2002, ko bomo zaključili s pogajanji. Konec tega leta pa je ciljni datum usposobljenosti Slovenije za članstvo. Še neopravljenih nalog in področij, kjer je potreben dodaten napredek, je tako vse manj.

Opozorila Komisije so namenjena v glavnem implementaciji sprejetih zavez. Med posameznimi področji, kjer bo treba pospešiti proces notranje usposobitve, pa je Komisija izpostavila predvsem področje regionalne politike in strukturnih skladov.

Čeprav opozoril ni veliko, jih moramo jemati resno ne le zaradi prihodnjega Rednega poročila, za katerega smo prepričani, da bo pomenilo tudi "napoved članstva" Slovenije v EU, temveč predvsem zaradi lastne pripravljenosti na učinkovito delo v bodoči razširjeni Uniji.

V sklopu letošnje serije obiskov držav članic je vodja ožje pogajalske skupine obiskal Haag, kjer se je srečal z državnim sekretarjem na nizozemskem zunanjem ministrstvu Dickom Benschopom in s predstavniki oddelka zunanjega ministrstva za Srednjo in Vzhodno Evropo ter s predstavniki ministrstev za pravosodje, finance, ekonomske zadeve in transport. Sogovorniki so mu zagotovili, da Nizozemska vztraja, naj pristopna pogajanja sledijo objektivnim kriterijem, kar je po besedah dr. Potočnika bistveno za uspešen potek in zaključek pogajanj. Slovenija je za Nizozemsko neproblematična kandidatka in tako v pristopnem procesu uživa močno podporo te članice.

Predstavitev vodje ožje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika - Slovenija na poti v Evropsko unijo (PDF, 3631 Kb) - v angleškem jeziku

Na štirinajsti pristopni konferenci je bilo obravnavano poglavje pravosodje in notranje zadeve, za katero se bodo pogajanja še nadaljevala. Slovenija ima tako še vedno zaprtih 21 poglavij. Vodja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik je opozoril, da je izvajanje širitvene strategije v praksi neučinkovito, saj strategija omogoča predvsem napredek slabše pripravljenim državam, načelo diferenciacije, ki omogoča hitrejše napredovanje najbolje pripravljenim državam pa se ne izvaja v zadostni meri. Po njegovi oceni bi lahko Slovenija že lahko začasno zaprla poglavje transport, za katero Evropska unija še ni uspela pripraviti skupnega stališča, in poglavje konkurenca in državne pomoči, v katerem ni več odprtih vprašanj. Do konca leta bi tako lahko začasno zaprli pet poglavij, tri najtežja poglavja - kmetijstvo, regionalna politika in proračun - pa bodo ostala za naslednje leto.

Govor vodje ožje pogajalske skupine dr. Janeza Potočnika na konferenci - v angleškem jeziku

Vodja in člani pogajalske skupine so se v petek, 5. oktobra, v Krškem srečali s predstavniki gospodarstva posavske regije in jih seznanili z aktualnimi problemi Slovenije na poti v EU, potekom pogajanj na področju regionalne politike in vključevanjem gospodarstva v notranji trg EU z vidika pogajanj. Srečanje sta organizirala Regijski pospeševalni center Posavje in GZS - Območna zbornica Posavje.
Predstavitve:
dr. Janez Potočnik - Slovenija na poti v Evropsko unijo - Po Goeteborgu (PDF, 3028 Kb)
mag. Igor Strmšnik - Z novo regionalno politiko v EU (MS PowerPoint, 647 Kb)
mag. Cveto Stantič - Vključevanje gospodarstva v skupni notranji trg EU (MS PowerPoint, 93 Kb)

Na konferenci o Srednji Evropi in Latinski Ameriki, ki jo je pripravil dunajski Inštitut za Latinsko Ameriko pod okriljem Evropske komisije in avstrijskega zunanjega ministrstva, je dr. Potočnik podrobneje spregovoril o političnih in ekonomskih posledicah širitve. Poudaril je, da proces prinaša prednosti za obe strani, tako za sedanje kot bodoče države članice.
Po politični plati bo razširjena EU pridobila varnost, okrepil se bo njen glas v svetu. S širitvijo se Evropska unija pravzaprav vrača k začetnim koreninam evropskega povezovanja - k zagotavljanju stabilnosti. Po ekonomski plati se bodo s širitvijo povečali investicijski prilivi, nove članice bodo postale sestavni del stabilnega okolja, sedanje pa bodo uživale ugodnosti razširjenega notranjega trga. Sicer pa stroškov in koristi širitve ni smiselno računati na individualni ravni, temveč v okviru celote, kjer bodo učinki širitve brez dvoma pozitivni.

Z besedami "Prihajamo v ciljno ravnino ciljnega leta. Pogajanja gredo h koncu," je dr. Janez Potočnik, vodja ožje pogajalske skupine, začel 14. srečanje vodij pogajalskih skupin držav kandidatk Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije.
Vodje pogajalskih skupin so izrazili zadovoljstvo z rezultati švedskega predsedovanja in pričakovanje, da se bodo načrti in tempo pogajanj, ki so bili doseženi v tem času, nadaljevali tudi v času belgijskega predsedovanja.
Osrednjo pozornost so pogajalci namenili zadnjemu svežnju, to je poglavjem: kmetijstvo, regionalna politika ter pravosodje in notranje zadeve. Vse kandidatke pričakujejo, da bodo pogajanja za ta poglavja zaključena v času španskega predsedovanja. Ključna so predvsem pogajanja na področju kmetijstva, zato bi morala Evropska komisija pohiteti s predstavitvijo svojega skupnega stališča.
Šesterica pričakuje, da bodo do konca leta 2002 ne le zaključili pogajanja, ampak tudi podpisali pristopne pogodbe.
Vodje pogajalskih skupin so se še dogovorili, da bodo naslednje srečanje, ki bo potekalo na Češkem, namenili podrobnejši analizi in izmenjavi mnenj glede finančnih vprašanj, ki so povezana z zadnjim svežnjem poglavij.
Slikovno gradivo

Španija se zavzema za čim hitrejšo širitev, v kateri je Slovenija idealna kandidatka in Španija njena zaveznica, so se strinjali sogovorniki. Udeležba novih članic na naslednji medvladni konferenci leta 2004 in sodelovanje na volitvah v evropski parlament je po španskem prepričanju nujna.
Glede prehodnih obdobij in področij, ki so za nekatere kandidatke problematična, za Slovenijo ne pri prostem pretoku oseb ne pri ostalih področjih v Španiji ne vidijo težav. Menijo tudi, da se težjih problemov pri pogajanjih ne sme odlagati na konec, temveč jih je treba reševati vzporedno z lažjimi.
Najpomembnejši - kar štiriurni - pogovor je imela slovenska delegacija z generalnim sekretarjem na španskem zunanjem ministrstvu in koordinatorjem za špansko predsedovanje EU Carlosom Bastarecchejem, v katerem so se podrobno dotaknili vseh pogajalskih izhodišč. Najdlje so se zadržali na področju regionalne politike, strukturnih in kohezijskih skladov, ki so za Španijo zelo pomembni. Madrid ne bo pristal na rešitve, ki bi zaradi širitve Unije poslabšale španski položaj, je poudaril Bastarreche, dr Potočnik pa je izrazil bojazen, da bi se lahko pogajanja zavlekla zaradi nedorečenih dogovorov znotraj EU glede skupne kmetijske regionalne politike.
Španski sogovorniki so izrazili tudi presenečenje nad ekonomsko razvrstitvijo kandidatk v lanskem rednem letnem poročilu Evropske komisije, ki je bila po njihovem mnenju narejena napačno. Sicer pa naj Slovenija čim hitreje začne pripravljati osnutek pristopne pogodbe, so še svetovali.

Prihodnosti unije, širitev, regionalna in kohezijska politika ter kmetijstvo so bile osnovne teme pogovorov na Portugalskem, v ospredju pa je bilo ponovno vprašanje prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile. Lizbona kaže razumevanje in skuša razmišljati čim bolj odprto, vendar pa bo počakala na odločitve in razvoj dogajanja v ostalih članicah petnajsterice in nato oblikovala svoje stališče glede morebitnega umika omejitev za Slovenijo.
Glede kmetijstva Portugalci menijo, da bo to med španskim predsedovanjem EU v prvi polovici leta 2002 kmetijstvo ključno vprašanje in da bo na njem mogoče napredovati le z majhnimi koraki.
Glede razprave o prihodnosti EU so na Portugalskem povedali, da se je treba vanjo aktivno vključevati, odprta mora biti za javno debato, tako z vidika vsebine kot udeležencev. Približati jo je treba čim širšemu krogu državljanov in podpreti forume na internetu in drugih medijih.
Dr. Potočnik se je srečal tudi s člani portugalskega parlamentarnega odbora za evropske zadeve, jim predstavil strukturo slovenskega parlamenta, gospodarske kazalce in odgovoril na nekaj vprašanj, ki so se dotikala sklepov vrha v Goeteborgu, javnega mnenja o širitvi in stabilizacijski vlogi Slovenije na Balkanu.

Več informacij o zaključkih zasedanja Evropskega sveta, ki je potekalo 15. in 16. junija v Göteborgu, lahko poiščete na straneh švedskega predsedovanja.

Na sedmi pristopni konferenci na ravni glavnih pogajalcev v Luksemburgu je bilo tudi formalno potrjeno zaprtje poglavij prost pretok blaga, prost pretok kapitala, energija, kultura in avdiovizualna politika, okolje ter zunanji ekonomski odnosi in razvojna pomoč, za katera sta EU in Slovenija zaključili usklajevanja v času švedskega predsedovanja. Za poglavje prost pretok oseb, ki je še bilo na dnevnem redu konference, se bodo pogajanja nadaljevala.

Slovenija je ena najbolje pripravljenih kandidatk za članstvo v EU. Obstaja sicer nekaj težav, ki pa niso nepremagljive, je po končanih obiskih v Ljubljani povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar pa je ponovil namero Slovenije, da pogajanja z Unijo konča najkasneje v prvi polovici leta 2002. Od vrha EU v Goeteborgu pričakuje Slovenija potrditev zavez iz Nice, ki bodo širitev naredile še bolj predvidljivo, in trdnejšo napoved, da bodo najbolje pripravljene kandidatke lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Evropski komisar je izrazil razumevanje za slovensko stališče o nepotrebnosti prehodnega obdobja za prost pretok delovne sile za Slovenijo, poudaril pa je, da so se članice EU dogovorile, da glede tega vprašanja med kandidatkami ne bodo delale razlik. Komisija se je s fleksibilnim predlogom, kot je poudaril komisar, izognila črni alternativi, to je preložitvi širitve za več let.
Komisar je komentiral tudi negativen izid irskega referenduma o pogodbi iz Nice. Menil je, da to širitve ne bo prizadelo, saj bodo skušali najti rešitev za nastali položaj. Izid referenduma v eni državi ne more blokirati najbolj pomembnega projekta unije, je še poudaril.