Na dvanajsti pristopni konferenci v Bruslju je Slovenija z Evropsko unijo sklenila pogajanja za poglavji 20 - Kultura in avdiovizualna politika in 26 - Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč. Število začasno zaprtih poglavij se je tako povzpelo na dvajset. Na dnevnem redu konference je bilo tudi poglavje 2 - Prost pretok oseb. Evropska unija je za to poglavje na konferenci predstavila skupno stališče, v katerem je predvidela prehodno obdobje sedem let po vstopu držav kandidatk v EU. V tem obdobju bodo imele države članice pravico z nacionalnimi ukrepi ščititi svoja tržišča pred delovno silo iz novih članic. Slovenija stališča ni sprejela, zato se bodo pogajanja za to poglavje še nadaljevala.

Zunanji ministri t.i. luksemburške skupine držav kandidatk za članstvo v EU so se v vlogi glavnih pogajalcev z EU srečali že četrtič, tokrat v Pragi. Šesterica kandidatk od švedskega predsedstva EU, Evropske komisije in držav članic EU pričakuje, da bodo izpolnile politične zaveze ter si prizadevale za hitro rešitev vseh odprtih vprašanj znotraj EU, ki imajo neposreden vpliv na širitev.
Ob pregledu odprtih problemov v posameznih poglavjih je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel (spremljal ga je tudi vodja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik) izpostavil nujnost individualnega ocenjevanja kandidatk na podlagi njihovih lastnih dosežkov. Posebej je ob tem opozoril na predloge za uvedbo prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile, ki so za Slovenijo diskriminatorni in popolnoma nesprejemljivi, saj ne temeljijo na analizah. Sicer pa je slovenska delegacija pozitivno ocenila napredek na pristopnih pogajanjih v času švedskega predsedovanja EU. Slovenija je letos že končala usklajevanja za štiri poglavja pravnega reda in pričakuje, da bo na pogajanjih v juniju zaprla še štiri.
Minister Rupel je poudaril še, da mora Evropska unija jasen koledar širitve določiti najkasneje na decembrskem vrhu v belgijskem Laeknu. Kandidatke namreč pripisujejo ključen pomen želji EU, izraženi na vrhu v Nici, da bi prve nove članice že sodelovale na volitvah v Evropski parlament. Ratifikacija pristopnih pogodb je zato nujna v letu 2003.

Skupno izjavo zunanjih ministrov si lahko preberete na straneh Ministrstva za zunanje zadeve Češke republike.

Vodja slovenskih pogajalcev za članstvo v Evropski uniji Janez Potočnik se je na Dunaju sestal z vodjo sektorja za evropske zadeve na avstrijskem zunanjem ministrstvu Ewo Nowotny in njenimi sodelavci. Tema pozitivnih in prijateljskih pogovorov je bil predvsem potek pogajalskega procesa do konca letošnjega leta.
V času švedskega predsedovanja Uniji Slovenija načrtuje zaprtje štirih poglavij: kulture in avdiovizualne politike, transporta, carinske unije in zunanjih ekonomskih odnosov. Pri nobenem od teh avstrijska stran do Slovenije nima dodatnih vprašanj. V drugi polovici leta, ko bo Uniji predsedovala Belgija, naj bi dosegli dogovor na nekaterih ključnih področjih, kot so davki, pravosodje in notranje zavede ter konkurenca in državne pomoči.
Obe strani sta ugotovili, da imata različna stališča le pri vprašanju uvedbe prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile, kar pa bi bilo po prepričanju avstrijske strani v primeru Slovenije mogoče rešiti na dvostranski ravni. Dunaj se sicer zaveda, da Slovenija na tem področju ni problematična, vendar pa je to vprašanje zanjo politično tako občutljivo, da ne dopušča razmišljanj o umiku te zahteve. Slovenska stran je pojasnila svoje argumente in poudarila, da je sporen predvsem postopek, po katerem EU v tem primeru zahteva prehodno obdobje; najprej naj bi namreč uvedli prehodna obdobja in šele nato ugotavljali resnične probleme. Pri zahtevah za uvedbo prehodnih obdobij, ki so jih predlagale kandidatke, je bil postopek seveda obraten.
Glede kmetijstva, regionalne politike in proračunskih vprašanj so sogovorniki soglašali, da bo o njih mogoče razpravljati pod španskim predsedovanjem v prvi polovici prihodnjega leta.
Pozno popoldne je dr. Potočnik na Rennerjevem inštitutu na Dunaju približno petdesetim udeležencem predaval o slovenskih pogledih na širitev unije. Med drugim je poudaril, da notranje razprave v uniji zbujajo občutek, da želijo države članice odložiti širitev. Določitev datuma širitve na vrhu EU v Goeteborgu po pogajalčevih besedah sicer ni realistična, vendar kandidatke na vrhu pričakujejo jasno zagotovilo, da bo ob upoštevanju temeljnih načel prišlo do širitve v že zastavljenih časovnih okvirjih.

Pristopna konferenca na ravni namestnikov glavnih pogajalcev, ki je bila za t.i. luksemburško skupino držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji predvidena za petek, 18. maja, je bila na predlog švedskega predsedstva preložena na 1. junij.
Do tedaj bodo države članice skušale doseči kompromis v stališču glede prostega pretoka delavcev, kar bi omogočilo uvrstitev poglavja na dnevni red novo napovedane konference. Po besedah švedske zunanje ministrice Anne Lindh ne gre za politično odločitev, ki bi pomenila zastajanje ritma v pogajanjih, temveč zgolj za tehnični problem; švedsko predsedstvo skuša namreč kandidatkam omogočiti čim bolj vsebinska pogajanja.
Vodja slovenske pogajalske skupine dr. Janez Potočnik meni, da 12 dnevna odložitev konference ni kritična, saj ne onemogoča izvrševanja zastavljenega pogajalskega načrta, zato v tem trenutku tudi ne moremo govoriti o vplivu na odložitev same širitve.
Na pogajalskih konferencah 1. in 12. junija (na ministrski ravni) bo Slovenija predvidoma zaključila še pogajanja za poglavja kultura in avdiovizualna politika, zunanji ekonomski odnosi, carinska unija, prizadevala pa si bo tudi za zaključek dogovorov o transportu.

Generalni sekretar belgijskega zunanjega ministrstva Jan de Bock je med svojim obiskom v Ljubljani izpostavil širitev kot eno od prioritet v času belgijskega predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici leta. Belgija je prepričana, da bi morali kandidatkam, ki dobro napredujejo, med njimi je tudi Slovenija, omogočiti, da napredujejo hitreje. Poleg načrtov Belgije v času predsedovanja EU so bile teme pogovorov s slovenskimi sogovorniki - ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem, vodjo ožje pogajalske skupine dr. Janezom Potočnikom in člani - še pričakovanja Slovenije v tem obdobju in pregled aktualnega stanja v pogajanjih.

Dan Evropske unije ni le dan, ki nas napoti na razmišljanje o petnajsterici razvitih držav, temveč postaja vse bolj tudi dan Slovenije.

Pogajanja za članstvo so namreč zakoračila že krepko v drugo polovico in vse bližji so zastavljeni cilji: končati proces tranzicijskih reform in potrebnih prilagoditev in se v evropskem prostoru usidrati kot aktivna, zanesljiva, trdna država članica.

Poudaril bi rad, da Sloveniji v pogajanjih ni dodeljena vloga podrejenega sledilca ali prepisovalca zahtev Unije, temveč popolnoma enakovrednega in konstruktivnega partnerja. Da je to doslej znala in zmogla izkoristiti, pričajo tudi rezultati.

Tudi pogajalskih vprašanj, ki so še pred nami, se bomo lotevali enako kot doslej: premišljeno, strokovno in skladno z nacionalnimi gospodarskimi, političnimi, socialnimi in drugimi interesi.

Le na ta način je možno premagovati obveznosti ter poiskati in izkoristiti številne nove izzive in priložnosti. In le na ta način lahko v Unijo prenesemo svoje znanje in sposobnosti, v sožitju različnosti pa ohranimo svojskost.


dr. Janez Potočnik
vodja pogajalske skupine

Vodja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik se je 11. aprila v okviru obiskov po državah članicah unije mudil v Parizu, kjer se je sestal z direktorico oddelka za evropsko sodelovanje na zunanjem ministrstvu Pascale Andreani in Sergeom Guillonom, namestnikom generalnega sekretarja medministrskega odbora za vprašanja evropskega ekonomskega sodelovanja (SGCI). Dr. Potočnik je francoskim sogovornikom predstavil slovenska stališča o še odprtih problemih v pristopnih pogajanjih z EU in možnih rešitvah. Največ pozornosti sta slovenska in francoska stran posvetili poglavju prostega pretoka oseb in kmetijski politiki.
Pregledali so že zaprta pogajalska poglavja Slovenije z EU, pri čemer so francoski sogovorniki pohvalili napredek Slovenije. Menijo, da je preboj na področju okolja ključen, saj kaže sposobnost kandidatk za vključitev v EU.
O poglavjih kultura in avdiovizualna politika, carinska unija, zunanji ekonomski odnosi, davki, transport ter konkurenca in državne pomoči, o katerih naj bi se Slovenija z unijo pogajala še v času švedskega in v začetku belgijskega predsedstva EU, sta se strani strinjali, da večjih problemov ne gre pričakovati. Več časa so namenili poglavju prostega pretoka oseb. Francija poudarja, da je diferenciacija med kandidatkami nujna, ker se med seboj preveč razlikujejo.
Pogovor je tekel tudi o končnem paketu pogajanj, ki zajema področja, ki so med seboj finančno povezana, to so kmetijstvo, regionalna politika ter proračun. Francoski sogovorniki so poudarili, da Francija ne želi reforme skupne kmetijske politike EU do leta 2003, prav tako tudi pogovori o spremembi skupne kmetijske politike ne smejo bremeniti procesa širitve EU.
Pogovori o reformi kmetijske politike, ki je po mnenju obeh strani nujna, naj bi se začeli šele po širitvi EU. Dr. Potočnik je tudi obvestil svoje sogovornike o ustanovitvi posebne skupine, ki se ukvarja z vprašanji zaključnega paketa poglavij. Tako bo lahko Slovenija čimbolj jasno oblikovala svoje interese in aktivno vstopila v zaključno fazo iskanja kompromisnih rešitev.

Vodje pogajalskih skupin luksemburške skupine držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo so na trinajstem srečanju v Tallinu posebno pozornost namenili predvsem štirim področjem, in sicer prostemu pretoku oseb, transportu, davkom in kmetijstvu.
Glede prostega pretoka oseb kandidatke ocenjujejo, da študija, ki jo je pripravila Evropska komisija, sicer predstavlja dobro osnovo, na podlagi katere bodo mogoča pogajanja, seveda pa bo šele skupno stališče EU pokazalo, v kolikšni meri je EU dejansko pripravljena narediti diferenciacijo na tem področju, za katero Slovenija meni, da je nujno potrebna, čeprav tudi druge kandidatke poudarjajo, da so problemi prostega pretoka delovne sile obvladljivi in prehodne narave.
Tudi na področju transporta kandidatke pričakujejo skupno stališče EU, potem pa bodo možna pogajanja o možnostih prehodnih obdobij za kabotažo in o vprašanju morebitne reciprocitete. Glede davkov so kandidatke pripravile pregled zahtev, ki se še pojavljajo na tem področju, skupni imenovalec pa predstavlja problem trošarin za tobačne izdelke, ki ga doslej še nobeni izmed kandidatk ni uspelo rešiti.
Na področju kmetijstva so udeleženci soglašali, da je napredek v pogajanjih prepočasen in opozorili na pomanjkanje skupnih stališč EU. Obenem so izrazili upanje, da bo EU to storila vsaj do konca letošnjega leta, saj utegne zastoj pogajanj na tem področju vplivati na to, da bi se pogajanja v celoti zavlekla bolj, kot bi bilo to potrebno in zaželeno.
Vodje pogajalskih skupina so ob koncu srečanja spregovorili tudi o pričakovanjih na prihodnjem vrhu EU v Goteborgu. Poudarili so, da gre za politično občutljivo vprašanje, ki naj bi se reševalo predvsem na politični ravni. Zato bodo kandidatke svoja stališča uskladile na srečanju na ministrski ravni, ki bo maja v Pragi.
Naslednje srečanje vodij pogajalskih skupin luksemburške skupine držav kandidatk bo septembra v Sloveniji.

Na enajsti Pristopni konferenci na ravni namestnikov glavnih pogajalcev v Bruslju je bilo danes formalno potrjeno, da za poglavja 1 - Prost pretok blaga, 4 - Prost pretok kapitala, 14 - Energija in 22 - Okolje nadaljnja pogajanja trenutno niso več potrebna. Slovenija je prva izmed držav kandidatk, ki ji je uspelo zaključiti pogajanja na področju okolja. Število začasno zaprtih poglavij se je tako povzpelo na osemnajst.

Informacije o zasedanju Evropskega sveta, ki je potekalo 23. in 24. marca v Stockholmu, si lahko ogledate na straneh Evropske komisije.

Španija se zavzema za čim hitrejšo širitev, v kateri je Slovenija idealna kandidatka in Španija njena zaveznica, so se strinjali sogovorniki. Udeležba novih članic na naslednji medvladni konferenci leta 2004 in sodelovanje na volitvah v evropski parlament je po španskem prepričanju nujna.

Glede prehodnih obdobij in področij, ki so za nekatere kandidatke problematična, za Slovenijo ne pri prostem pretoku oseb ne pri ostalih področjih v Španiji ne vidijo težav. Menijo tudi, da se težjih problemov pri pogajanjih ne sme odlagati na konec, temveč jih je treba reševati vzporedno z lažjimi.

Najpomembnejši - kar štiriurni - pogovor je imela slovenska delegacija z generalnim sekretarjem na španskem zunanjem ministrstvu in koordinatorjem za špansko predsedovanje EU Carlosom Bastarecchejem, v katerem so se podrobno dotaknili vseh pogajalskih izhodišč. Najdlje so se zadržali na področju regionalne politike, strukturnih in kohezijskih skladov, ki so za Španijo zelo pomembni. Madrid ne bo pristal na rešitve, ki bi zaradi širitve Unije poslabšale španski položaj, je poudaril Bastarreche, dr Potočnik pa je izrazil bojazen, da bi se lahko pogajanja zavlekla zaradi nedorečenih dogovorov znotraj EU glede skupne kmetijske regionalne politike.

Španski sogovorniki so izrazili tudi presenečenje nad ekonomsko razvrstitvijo kandidatk v lanskem rednem letnem poročilu Evropske komisije, ki je bila po njihovem mnenju narejena napačno. Sicer pa naj Slovenija čim hitreje začne pripravljati osnutek pristopne pogodbe, so še svetovali.

Za Nemčijo je v pogajanjih s kandidatkami za vstop v EU problem predvsem prost pretok delovne sile, sta v ločenih pogovorih z dr. Potočnikom poudarila dr. Christoph Zöpel, državni minister za evropska vprašanja, in dr. Reinhard Schweppe, šef oddelka za Evropo na zunanjem ministrstvu.
Nemčija se zavzema za sedemletno prehodno obdobje oziroma omejitev prostega pretoka delavcev iz srednje in vzhodne Evrope. Oba sogovornika sicer priznavata, da se kandidatke med seboj razlikujejo, in omenjata možnosti in načine diferenciacije, vendar šele po uveljavitvi omejitve, ki naj velja za vse kandidatke. Nemčija se zavzema za čim prejšnjo širitev, vnaprejšnja diferenciacija pa bi po njenem mnenju zavlekla in ne skrajšala pogajanja, saj bi v pogovore pripeljala nova dejstva, tudi spremembo stališč o širitvi že tako občutljivega javnega mnenja.
Dr. Potočnik je predstavil načrt pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta, sogovornika pa sta podvomila, da bi bilo pogajanja o kmetijstvu mogoče končati pred francoskimi volitvami sredi leta 2002. To bi za Slovenijo seveda predstavljalo resno oviro pri uresničevanju načrtov.
Slovenija bo po mnenju Nemčije v EU stopila v prvi skupini kandidatk, še vedno pa imajo interes, da je v tej skupini tudi Poljska. Prve nove članice bi lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament aprila 2004, kar pomeni, da bi članice postale najkasneje 1. januarja 2004.
Očitno je, da se pogajalski proces od tehničnih seli na področje političnih vprašanj, kjer bo treba resno proučevati vse politične argumente in se na tej podlagi odločati, kako zastavljati bodoče korake.

Med pogovori o poglavjih, ki jih Slovenija v pogajanjih za pristop k EU še ni zaprla, sta se Janez Potočnik in Rocco Cangelosi, generalni direktor za evropske zadeve italijanskega Ministrstva za zunanje zadeve, osredotočila na kmetijstvo, notranje zadeve, pravosodje in prost pretok oseb.
Italijanski gost je zagovarjal stališče, da naj se nemški predlog glede prehodnega obdobja za odprtje trga dela EU državljanom prihodnjih držav članic EU obravnava fleksibilno, pri čemer naj se upošteva probleme, s katerimi se soočajo posamezne države. Ker Slovenija tovrstnih težav nima, se takšno prehodno obdobje ne zdi nujno potrebno.
Zunanja meja EU je občutljivo vprašanje še posebej za Italijo, je dejal Cangelosi in pojasnil, da se v njegovi državi bojijo, da prihodnja schengenska meja med Slovenijo in Hrvaško morda ne bo dovolj učinkovito preprečila ilegalnega priseljevanja.
Pozitivno je ocenil vključevanje Slovenije v EU in podal stališče Italije, da bolje pripravljenih kandidatk ne smemo pustiti čakati na manj pripravljene, tako da je treba širitev izvesti čimprej.

Ralph Dassa, direktor Centra za evropske študije v Strasbourgu, je v svojem pogovoru z dr. Potočnikom izrazil upanje, da bo Slovenija zelo kmalu postala članica EU. Zanimala so ga stališča Slovenije o rezultatih vrha v Nici, glede pogajanj pa predvsem načrti za prihodnost in splošna ocena stanja.
Strategijo usposabljanja državne uprave pred vstopom v Evropsko unijo, ki jo je Slovenija začela izvajati v lanskem letu, je označil kot realistično, in zagotovil, da so v Centru pripravljeni tudi na dolgotrajnejše sodelovanje, tako na podlagi dvostranskega sodelovanja Slovenije in Francije kot tudi v okviru evropskih programov, predvsem v okviru programa Phare. Sicer pa bo center v tem letu za potrebe slovenske državne uprave izvedel dva seminarja, prvega, splošnega, v Strasbourgu in drugega, o strukturnih skladih, v Ljubljani.
Center za evropske študije v Strasbourgu je eden osrednjih francoskih inštitutov za usposabljanje za evropske zadeve, v katerem potekajo splošna in specializirana usposabljanja, in sicer približno polovico za francosko državno upravo, ostalo polovico pa večinoma za države kandidatke.

Vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik se je okviru "drugega kroga" obiskov držav članic v sredini januarja mudil v Bruslju. Med srečanjem na belgijskem zunanjem ministrstvu je poudaril odločenost nove slovenske vlade, da dokonča priprave za pristop k EU do konca leta 2002, in željo, da bi se pogajanja končala do konca letošnjega leta. Generalni sekretar Jan De Bock, je povedal, da Belgija ne podpira predloga glede določitve datuma širitve. Države članice naj bi se o tem vprašanju odločile šele na vrhu v Goeteborgu glede na napredek v pogajanjih in pripravah kandidatk. Belgija je prepričana, da je treba hitrost pogajanj prilagoditi posameznim kandidatkam, kar je dodaten argument proti določanju datuma širitve. De Bock je še poudaril, da bo Belgija v času svojega predsedovanja odprla razpravo o končnih ciljih EU, h kateri bodo povabili tudi države kandidatke. Rezultati te razprave bi bili osnova za Laekensko deklaracijo ob koncu belgijskega predsedovanja, ki bo začrtala cilje nove medvladne konference v letu 2004.
Franz Van Daele, stalni predstavnik Belgije pri EU, je podal kratko oceno Evropskega sveta v Nici, kjer je bil po belgijskem mnenju dosežen razumen rezultat. Poudaril pa je, da si bo Belgija prizadevala, da se v prihodnje spremembe pogodb v veliko večji meri vključijo tudi predstavniki javnega mnenja in interesnih skupin v državah članicah in države kandidatke. Položaj Slovenije glede prevzema acquis, izvajanja le-tega in števila zahtev za prehodna obdobja je ocenil kot pozitiven.

Ob obisku Bruslja se je dr. Potočnik sestal še s pogajalcem za Slovenijo v EU Jaimejem Garcio Lombarderom. Pregledala sta stanje pogajanj po posameznih poglavjih.

Za poglavje prost pretok oseb bo Komisija do konca marca pripravila informacijo glede prostega pretoka delavcev, iz katere bodo razvidni morebitni predlogi za zahteve EU po prehodnih obdobij.
Na področju prostega pretoka kapitala je bila Slovenija ponovno opozorjena, da še vedno obstajajo številne praktične ovire dejanski liberalizaciji.
Na področju državnih pomoči bo v državah kandidatkah posebna komisija EU pričela z ocenjevanjem dejanskega stanja. Osredotočila naj bi se predvsem na občutljive sektorje, na primer železarstvo.
Za kmetijstvo se bodo v aprilu začeli tehnični sestanki za razjasnitev posameznih sektorskih vprašanj.
Pri transportu le še zamude pri sprejemanju ključnih zakonov (Zakon o zračni plovbi, Pomorski zakonik in Zakon o cestnem prometu) otežujejo zaprtje poglavja.
Napredek na področju davkov ni mogoč brez rešitve vprašanja prostocarinskih prodajaln. Od hitrosti reševanja usode slednjih in od dogovorov glede prostotrgovinskih sporazumov, vezanih na poglavje zunanja politika, je odvisno tudi zaprtje poglavja carinska unija.
Pri okolju je Slovenija dobro napredovala in pogajanja bi se v času švedskega predsedovanja lahko začasno zaključila. Komisija bo do konca januarja pripravila t.i. Kohezijsko poročilo, ki bo obravnavalo vprašanje pristopa h kohezijskim vprašanjem na področju regionalne politike v razširjeni EU. DG-Regio bo zatem organiziral seminarje v državah kandidatkah o vzpostavitvi in učinkoviti rabi mehanizmov za črpanje strukturnih sredstev.
Pri pravosodju in notranjih zadevah je evalvacijska misija že zaključila svoje delo in bo februarju pripravila poročilo o stanju.
Prav tako bo v času švedskega predsedovanja pripravljeno tudi poročilo o stanju na področju finančnih in proračunskih določb.

Na povabilo slovenskega zunanjega ministrstva se je 10. januarja v Ljubljani mudil Umberto Ranieri, državni podsekretar italijanskega zunanjega ministrstva. Med drugim se je srečal tudi z vodjo ožje pogajalske skupine dr. Janezom Potočnikom, s katerim se je pogovarjal o trenutnem stanju Slovenije v pogajanjih. Dr. Potočnik je Ranieriju predstavil slovenske poglede na zaključke vrha v Nici, pri čemer je poudaril, da je proces širitve dosegel točko, s katere ni več možne vrnitve, predvidljivost procesa je bolj jasna, kot je bila kadarkoli prej. Izrazil pa je tudi zaskrbljenost glede sposobnosti držav članic in Komisije, da bi izpeljale dejansko diferenciacijo med kandidatkami. Le-ta se v primeru Slovenije v tem trenutku nanaša predvsem na poglavji prost pretok oseb in kapitala. Tako je dr. Potočnik predstavil pogajalska stališča za obe poglavji in pri tem poudaril, da Slovenija od svojih zahtev ne bo odstopila ter da je diferenciacija s strani kandidatk pravzaprav narejena že z (ne)zahtevami, ki so jih le-te podale v svojih pogajalskih izhodiščih.
Predstavil je še urnik pogajanj, ki ga pričakujemo v času švedskega in belgijskega predsedovanja Uniji in stanje v posameznih še odprtih poglavjih. Pojasnil je tudi, da smo probleme in napredek švedski strani že pojasnili in da smo glede prehodnih obdobij optimistični, saj jih nimamo veliko, razen tega so ustrezno utemeljena. Ciljni datumi ostajajo enaki, to je konec pogajanj konec letošnjega leta in notranja usposobljenost Slovenije za vstop leto kasneje, pri čemer pa seveda potrebujemo politično voljo članic in sposobnost Komisije, da bo zmogla korektno opraviti delo z dvanajstimi kandidatkami.
Ranieri je povedal, da Italija glede prostega pretoka oseb glede Slovenije nima posebnih težav in poudaril - podobno kot ob obisku dr. Potočnika v Rimu maja 2000, da je Italija prepričana, da sodi Slovenija v prvi krog širitve, in da so nam pripravljeni pomagati s konkretno podporo.

Več o zaključkih zasedanja Evropskega sveta, ki je potekalo od 7. do 9. decembra v Nici, preberite na straneh francoskega predsedovanja EU. Ostale informacije na straneh strežnika EU.

Na srečanju, ki je potekalo 11. decembra 2000 v Budimpešti¸ so vodje pogajalskih skupin za vstop v EU šestih držav kandidatk najprej podali oceno zaključkov vrha EU v Nici, ki je bila v splošnem pozitivna. Glede kompromisa o institucionalni reformi so se strinjali, da je rešitev, ki od leta 2005 dalje predvideva po enega komisarja za posamezno članico, ugodna, saj je bila prav taka rešitev prioriteta kandidatk. Naslednja medvladna konferenca o reformi institucij bo leta 2004 in tedaj bo že jasno, kakšen je bil vpliv tokratne IGC na širitveno strategijo in kakšen bo status sedanjih kandidatk: ali bodo na IGC sodelovale kot članice ali pa bodo še vedno kandidatke. Vse kandidatke so se tudi strinjale, da so zaključki glede širitve skladni z novembrsko širitveno strategijo Komisije. Vrh v Nici pa pomeni samo še politični korak naprej, pri čemer je v tem trenutku pomembna izpeljava strategije.
Pogajalci so se pogovarjali tudi o poglavjih, za katera bodo pogajanja potekala v času švedskega in belgijskega predsedovanja. Vsaka kandidatka je predstavila svojo (predvsem časovno) strategijo za posamezna poglavja, pri čemer so bili izpostavljeni glavni problemi. Pokazalo se je, da imajo kandidatke nekoliko drugačne načrte, kot so začrtani v širitveni strategiji, saj bi pogajanja rade končale do konca leta 2001. Nekatere kandidatke pa so tudi izrazile dvom o sposobnosti Komisije, da bi bila pripravljena dovolj zgodaj pripraviti odgovore na probleme iz poglavij, ki naj bi se obravnavali v zadnji fazi pogajanj.
Vodje pogajalskih skupin so se odločili, da po srečanju ne bodo podali skupne izjave, in sicer zato, ker še niso imeli celovitih in uradnih zaključkov vrha v Nici in ker so predvidevali, da bodo takšno sporočilo oblikovali predsedniki vlad višegrajske skupine, Estonije in Slovenije, ki so se istega dne srečali v Bratislavi.
Naslednje srečanje vodij pogajalskih skupin bo v Estoniji.

Na šesti Pristopni konferenci na ravni glavnih pogajalcev v Bruslju sta EU in Slovenija zaključili usklajevanja o poglavju socialna politika in zaposlovanje, tako da se je število začasno zaprtih poglavij povzpelo na štirinajst. V času francoskega predsedovanja EU sta bili začasno zaprti dve poglavji; na konferenci je bilo formalno potrjeno tudi zaprtje poglavja prost pretok storitev. Za ostala poglavja, ki so še bila na dnevnem redu konference - prost pretok blaga, transport, obdavčitev, okolje, zunanji ekonomski odnosi in regionalna politika - pa se bodo pogajanja nadaljevala. Ponovno na dnevni red ni bilo uvrščeno poglavje energija.

1. decembra 2000 so začele delovati spletne strani švedskega predsedovanja EU.

Slovenija je pripravljena Hrvaški posredovati svoje izkušnje v pogajanjih z EU, saj je čimprejšnji vstop v EU in bodoče dobro sodelovanje skupen interes obeh držav. Tako se je vodja pogajalske skupine Janez Potočnik v Zagrebu na njuno povabilo sestal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčičem in z glavnim hrvaškim pogajalcem za EU Nevenom Mimico.
Hrvaška sogovornika sta menila, da je Slovenija v procesu pogajanj z EU ena od najuspešnejših držav v tranziciji, in poudarila, da bodo slovenske izkušnje omogočile Hrvaški, da nekatere probleme reši po hitrejši poti. Minister Jakovčič je ocenil, da bi Hrvaška lahko do leta 2006 izpolnila vse pogoje za članstvo in se notranje pripravila za vstop v EU. Hrvaška ima dobro ekonomsko perspektivo, zelo se je povečal interes tujcev za naložbe. Jakovčič je dejal, da 839 milijonov evrov, ki jih bo EU namenila za pomoč državam v procesu stabilizacije in pridruževanja, ni veliko in da Hrvaška od tega pričakuje 50 milijonov.
Dr. Potočnik je imel v Zagrebu tudi predavanje o organizaciji slovenskih institucij in pogajalskega procesa ter največjih problemih in vzrokih zanje.

Skupna izjava, sprejeta 15. novembra na tretjem srečanju ministrov za zunanje zadeve Cipra, Češke Republike, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije v Budimpešti.

Na deseti Pristopni konferenci na ravni namestnikov glavnih pogajalcev, ki je potekala 14. novembra v Bruslju, sta EU in Slovenija ugotovili, da za poglavje prost pretok storitev nadaljnja pogajanja trenutno niso več potrebna. To je že trinajsto začasno zaprto poglavje od skupno devetindvajsetih, o katerih tečejo pogajanja. Pri poglavju okolje je EU sprejela slovensko zahtevo po prehodnem obdobju za dokončno uskladitev o nadzoru industrijskega onesnaževanja, pri poglavju zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč pa zahtevo po desetletnem prehodnem obdobju, s katerim bi Slovenija obdržala ugodne trgovinske režime s Hrvaško, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, še vedno zavrača. Tako se bodo pogajanja za ti dve poglavji še nadaljevala.

Dr. Janez Potočnik je kot prvi od vodij pogajalskih ekip držav kandidatk, ki se pogajajo za članstvo v Uniji, na turško povabilo obiskal Ankaro. Sogovornikom, ki so se zavzeli za izboljšanje odnosov med državama na vseh področjih, je predstavil dosedanje slovenske izkušnje pri vključevanju v Evropsko unijo in strategijo pogajanj.
Skoraj 70-milijonska Turčija je država z velikimi razvojnimi možnostmi, a tudi z velikimi razlikami. Bruto domači proizvod na prebivalca na zahodu Turčije, kjer živi 20 milijonov ljudi, znaša 13 tisoč dolarjev, v ostalih delih države, predvsem na vzhodu, pa je veliko nižji. Vendar pa gospodarsko Turčiji kaže dokaj dobro. Sicer še vedno visoka stopnja inflacije stalno pada, so povedali v Ankari.
Turčija je na lanskem vrhu EU v Helsinkih dobila status kandidatke, a se o članstvu v Uniji še ne pogaja, saj zaradi prenizke ravni spoštovanja in varstva človekovih pravic še ne izpolnjuje političnih kriterijev. Čeprav se zavedajo vseh svojih "pomanjkljivosti" in o datumu članstva sploh ne govorijo, pa si v Turčiji obetajo, da bodo pristopna pogajanja stekla kmalu in da bodo pomembne odločitve glede tega sprejete decembra na vrhu EU v Nici. Nestrpno pričakujejo tudi redno novembrsko poročilo Evropske komisije o napredku.
Naloge, povezane z vključevanjem v EU, usklajuje skupaj s turškim ministrstvom za zunanje zadeve poseben generalni sekretariat za evropske zadeve. Slovensko delegacijo so predstavniki sekretariata seznanili s težavami, ki jih EU navaja kot ključne neizpolnjene politične kriterije, in so povezane s smrtno kaznijo, svobodo govora in vplivom vojske v državi. Na vseh področjih so napredovali, so povedali, omenili pa so tudi otoplitev odnosov z Grčijo.
Sicer pa so turške sogovornike, med katerimi so bili še predstavniki urada za konkurenco, parlamentarnega odbora za evropske zadeve, na predavanju, ki ga je imel dr. Potočnik, pa še približno 250 študentov in gospodarstvenikov, zanimale predvsem slovenske priprave na članstvo EU, sprejemanje pogajalskih izhodišč, vloga parlamenta, težavnejša poglavja, in seveda gospodarski kazalci Slovenije. Zanimala so jih tudi naša stališča glede medvladne konference in bodoče ureditve Unije. Izrazili so željo po dobrih odnosih med državama, tudi ko bo Slovenija članica EU, in poudarili, da je bila izmenjava izkušenj s Slovenijo kot eno vodilnih kandidatk zanje zelo koristna.

Spoštovani obiskovalci!
Obveščamo vas, da je naslov Ožje pogajalske skupine spremenjen. Najdete nas na Šubičevi 11 (stavba Mladike) v Ljubljani. Nove telefonske številke pa se nahajajo na straneh članov OPS in oddelka za pogajanja.

Zadnji državi članici, v katerih se je v okviru serije obiskov držav članic mudil vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik, sta bili Švedska in Finska. Tako švedski kot tudi finski sogovorniki namenjajo pozornost predvsem prihajajočemu švedskemu predsedovanju in pravijo, da bodo med njim storili vse, da pride do uresničitve zastavljenih ciljev Evropske unije in kandidatk. Slovenijo obravnavajo kot neproblematično državo kandidatko, ki sodi v prvi krog širitve.
Lars Danielsson, svetovalec za EU zadeve v kabinetu švedskega predsednika vlade, je pohvalil slovenski pristop. Povedal je, da je splošno razpoloženje v državah članicah nekoliko bolj naklonjeno širitvi kot pred pol leta. Zavedajo se, da je širitev zgodovinska nujnost. Kot strategijo švedskega predsedovanja je Danielsson navedel odpiranje preostalih poglavij s helsinško skupino, zapiranje čim večjega števila le-teh, reševanje horizontalnih vprašanj in postavitev urnika za nadaljevanje procesa.
Nils Öberg, vodja oddelka za EU na Ministrstvu za pravosodje, je poudaril, da bodo pozornost namenili predvsem upoštevanju individualnosti. Na področju pravosodja pa tudi drugod od kandidatk pričakujejo učinkovitost sposobnosti), zanesljivost in neodvisnost (vloga sodstva v družbi, problem korupci(administrativne je).
V parlamentu je Göran Lennmarker, podpredsednik Odbora za mednarodno sodelovanje, dejal, da se zavzemajo za hitro širitev ter da mora Slovenija vztrajati na ciljnih datumih, ki si jih je zastavila. Med švedskim predsedovanjem se bodo osredotočili na najbolje pripravljeno kandidatko ali kandidatke.
Dr. Potočnik se je pogovarjal tudi s Frankom Belfragom, nekdanjim švedskim pogajalcem in generalnim direktorjem za EU na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je bil septembra na obisku v Ljubljani. Povedal je, da EU v zadnjem času podpira vstop manjše skupine pripravljenih kandidatk in dejansko diferenciacijo. Omenil je tudi, da bo poročilo Komisije o napredku pozitivno.
Tudi finski sogovorniki podpirajo postopno včlanjevanje kandidatk glede na njihovo pripravljenost. Kimmo Sasi, minister za zunanjo trgovino in EU, je dejal, da se Finska zavzema za postopno širitev s skupinami kandidatk, ki so najbolje pripravljene ter da se bo v prihodnjem letu pokazalo, katere so tiste kandidatke, ki potrebujejo več časa. Čas švedskega predsedovanja je označil kot ključen za reševanje težjih vprašanj. Ob koncu predsedovanja bo mogoče povedati, kdaj se bodo pogajanja zaključila, ne pa tudi, kdaj bo prva širitev.
Alec Aalto, državni sekretar za EU zadeve v kabinetu predsednika vlade je poudaril, da so leta od 2000 do 2005 priložnost za najbolje pripravljene. Povedal je tudi, da se zavzemajo za sodelovanje znotraj EU in absolutno enakost pravic.
V parlamentu so predstavitev dr. Potočnika z velikim zanimanjem spremljali člani Velikega odbora (Grand Committee) in hkrati pohvalili pristop, ki ga ima Slovenija kot ena najbolj odprtih držav kandidatk.

Dr. Potočnik z delegacijo je države EU obiskal v času od februarja do novembra. V vseh se je srečeval s predstavniki ministrstev, predvsem zunanjega, oddelkov za EU zadeve oziroma s strokovnjaki, ki imajo vpogled v širitvene in pogajalske vsebine, predstavniki gospodarstva, v državah, kjer je bil izražen poseben interes ali je obstajal odprt problem, še z eksperti določenih področij. V večini držav je imel zelo odmevna in dobro obiskana predavanja na temo slovenskega vključevanja v Unijo in številne intervjuje.
Neposredno predstavljanje Slovenije se je izkazalo za izjemno koristno in uspešno. Sistematični osebni stiki so velika priložnost za promocijo lastne države, za opis doseženih rezultatov, dela, ki še čaka, za obrazložitev problemov, njihovega ozadja, ki je včasih napačno interpretirano ali ne dovolj poznano. Hkrati pomenijo tudi priložnost za spoznavanje stališč v državah članicah. V mesecih "turneje" je bil v pogovorih opazen pozitiven premik od splošnih predstavitev h konkretnim vprašanjem.
Obiski so bili za torej za obe strani tudi učni proces in so pripomogli, da je bil v njem v strokovnih krogih narejen velik napredek. Iz tujine dobivamo številne pozitivne povratne informacije, ki dokazujejo, da je Slovenija naredila pomemben korak k povečanju prepoznavnosti in -kar je v tem trenutku najpomembneje- v katerem koli od možnih scenarijev širitve je omenjana v prvi skupini kandidatk za članstvo. Za uspešno dokončanje naloge pa je potreben tudi napredek v krogih javnosti. Informiranost domače javnosti se -glede na ankete- izboljšuje. Javnost držav članic, ki na širitev na splošno ne zre z zadovoljstvom, pa nas še vedno zamenjuje s Slovaško, uvršča med vojne države itd. Tega, da bi nas prebivalci Unije ne uvrščali na rep priljubljenih, pa ni mogoče spremeniti kar na hitro. Morda bo k temu še največ pripomoglo naše članstvo v Uniji.

Na pobudo pogajalske skupine je septembra na dvodnevni delovni obisk v Ljubljano prispel Jaime Garcia Lombardero, pogajalec EU za Slovenijo. S slovenskimi pogajalci in člani delovnih skupin posameznih ministrstev so z delegacijo generalnega direktorata za širitev pregledali stanje na odprtih pogajalskih področjih in se pogovorili o poteku pogajanj v prihodnje.
Če na kratko povzamemo stanje po posameznih poglavjih, je stanje sledeče:
Za področje energetike bo Komisija predlagala zaprtje poglavja. Uskladiti je treba še nekaj podrobnosti glede poročanja Euratomu o jedrski varnosti nuklearke, nadaljevati pa je seveda treba z liberalizacijo. Tudi pri prostem pretoku storitev se Komisija zavzema za zapiranje poglavja, nekaj pomislekov je le še glede hranilnic, zavarovalnic.
V okviru poglavja politike konkurence bo treba okrepiti organe za nadzor nad državnimi pomočmi nadzor, saj je treba zagotoviti, da bo kandidatka svoje obveznosti opravljala tudi po pristopu. Programi za prestrukturiranje železarstva so bili v osnovi dobro ocenjeni.
Pogajanja o prostem pretoku kapitala se bodo še nadaljevala, za razrešitev nekaterih nejasnosti glede investicijskih skladov bo morda potreben tehničen sestanek, glede ostalih odprtih vprašanj (nepremičnine in pogoj recipročnosti) pa intenzivno domače delo.
Glede socialne politike in zaposlovanja ter transporta ni večjih težav in bi se pogajanja za obe poglavji lahko kmalu končala, nekaj pa je še odprtih vprašanj pri prostem pretoku blaga, (denimo vprašanje jezika in uporaba standardov pri javnih naročilih) in zanje bo potreben tehnični sestanek.
Poglavje zunanjih ekonomskih odnosov ostaja odprto zgolj zaradi vprašanja prostotrgovinskih sporazumov, ki se bo reševalo v skladu z bodočo politiko EU do držav nekdanje Jugoslavije v zadnjem delu pogajanj, tedaj bo rešena tudi večina vprašanj regionalne politike in kmetijstva ter poglavje financiranje in proračun.
O prostem pretoku oseb bo Slovenija Komisiji predala zelo natančna dodatna pojasnila, pogajanja pa se bodo nadaljevala tudi za pravosodje in notranje zadeve, kjer je eno najpomembnejših vprašanja za članice Schengenska meja in seveda implementacija.

Vodja pogajalcev dr. Janez Potočnik je v nadaljevanju svoje "turneje" po državah članicah EU slovenske poglede na širitev in pogajanja predstavil še na Nizozemskem in Danskem. Da se Slovenija ne osredotoča le na pogajanja s Komisijo, ampak ohranja stike tudi z državami članicami, so ocenili kot pozitivno. Obe državi se zavzemata za čim prejšnjo širitev, saj ta ne pomeni le izziva, temveč tudi prednost. Sloveniji sta dosodili mesto ene najbolje pripravljenih kandidatk.
Dick Benschop z nizozemskega zunanjega ministrstva je osvetlil zamisel svoje države, po kateri naj bi se oblikovalo nekakšno jedro skupnega pravnega reda, ki ga je treba za vsako ceno spoštovati in na osnovi katerega bi bilo mogoče pospešiti pogajanja na nekaterih področjih. Poudaril je nujnost čimprejšnjega prehoda v fazo pogajanj, ki bo zajemala tudi obravnavo zahtev po prehodnih obdobjih, saj bo ta vidik zajemalo že tudi jesensko redno poročilo Komisije. Benschop je pojasnil tudi svoj pogled na javno mnenje o širitvi v državah članicah in s tem posredno do nedavne Verheugnove izjave o referendumu: nacionalne vlade in parlamenti se morajo aktivneje vključiti v proces širitve, saj bo to pomenilo večjo seznanjenost s širitvijo in posledično večjo podporo. Ta je - po rezultatih anket - zelo nizka.
Na zunanjem ministrstvu so povedali še, da bodo države Beneluksa podpisale skupni memorandum, v katerem bo med ostalim zapisano tudi mnenje, da na potekajočo medvladno konferenco o reformi institucij, ki se mora zaključiti konec leta, ideje o bodoči ureditvi EU (npr. Fischerjeva o poglobljenem sodelovanju ali potreba po novi IGC) ne smejo vplivati.
Sogovorniki z ministrstva za ekonomske odnose in inštituta za mednarodne odnose odnose Clingendael so potrdili, da večjih težav za Slovenijo ne vidijo in da je pomen tehničnega vidika, ki naj bi predstavljal kakovost, prav tako pomemben kot politični vidik, ki predstavlja hitrost.
In kaj so prinesli pogovori na Danskem? Predsednik parlamentarnega odbora za evropske zadeve Claus Jensen je dejal, sta humanizacija oz. socialni razvoj EU in njena širitev prednostna "projekta" Danske. Uspešen referendum za vstop v skupno denarno enoto evro 28. septembra bi še bolj usmeril pozornost nanju. Poglobljenemu sodelovanju Danska ni naklonjena, saj naj bi peljalo v ekskluzivne klube in pomenilo instrument delitve EU, kar pa je v nasprotju z načelom, na kakršnem je bila ustanovljena. Podobnega mnenja sta bila tudi sogovornika na zunanjem ministrstvu Gunnar Ortmann, državni sekretar in Karen Wermuth, direktorica oddelka za širitev. Dejala sta še, da je širitev v interesu vseh, da pa je za določitev datuma še prezgodaj, čeprav se zavedajo, da bi to pomenilo dodaten pospešek pogajanjem in vzdrževanju javnega mnenja v državi kandidatki. Dr. Potočnik je podal tudi podrobnejši pregled problemov posameznih pogajalski področij. Danci posebnih težav glede Slovenije ne omenjajo, posebej so neproblematičnost omenili pri prostem pretoku oseb, za katero menijo, da je predvsem emocionalno in politično vprašanje. Pripravljeni so nas podpreti pri stališču glede prostotrgovinskih sporazumov z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije, pri socialni politiki so poudarili velik pomen socialnih standardov, glede lova na živali v poglavju okolje pa nam svetovali, naj se o tem pogovorimo s Švedi, ki imajo s podobnimi zahtevami veliko izkušenj. Ob zaključku obiska je imel Dr. Potočnik predavanje na institutu za mednarodne odnose DUPI, ki je bilo dobro obiskano, sestal pa se je tudi z Nicom van Dijkom, ki je kot velik poznavalec medijev in informacijskih strategij znan tudi v Sloveniji.
Obiske držav članic bo dr. Potočnik zaključil oktobra s sestanki na Švedskem in Finskem.

Spoštovani obiskovalci!
V mesecu avgustu smo nadgradili spletne strani Ožje pogajalske skupine. Odpravili smo pomanjkljivosti in uvedli nekaj novosti, na katere bi vas radi opozorili. Na vstopni strani se tako nahajajo kratke informacije o pogajalski skupini v uradnih jezikih Evropske unije. V arhivu novic smo zbrali poročila o dogodkih zadnjega pol leta. Dodali smo tudi nekaj orodij - kazalo in zadnje spremembe - za orientacijo in lažje iskanje strani ter razširili rubriko povezave.
Vaše predloge, mnenja in kritike še vedno sprejemamo na naš naslov ops@gov.si.

V sklopu serije obiskov po državah članicah EU, na katerih skuša sogovornikom predstaviti slovenske poglede na pridruževanje EU in izkušnje pogajanj, je dr. Janez Potočnik sredi julija obiskal še Belgijo in Luksemburg. V obeh državah se je srečal z visokimi predstavniki zunanjih ministrstev in vsi so si bili enotni v oceni, da je Slovenija kot kandidatka za članstvo neproblematična in zato nedvomno spada v prvi širitveni krog. Jan De Bock, sekretar na belgijskem Ministrstvu za zunanje zadeve, je posebej poudaril, da bo v drugi polovici l.2001, torej v času, ko se pričakuje, da bodo pogajanja prešla v odločilno fazo, Uniji predsedovala Belgija in da bi bilo zato smiselno okrepiti stike med državama.
Dr. Potočnik je predstavil osnovne probleme pri pogajanjih, ponovil že znana pričakovanja Slovenije glede zaključka medvladne konference o reformi institucij, širitvenem scenariju in koncu pogajanj. Tako belgijski kot luksemburški sogovorniki so potrdili, da ne dvomijo, da se bo petnajsterica držala danega roka in konferenco zaključila še letos, najkasneje v dveh letih ratificirala pogodbo in bila pripravljena na sprejem novih članic l.2003. V pogovorih je bil poudarjen tudi pomen posamičnega principa pri obravnavi kandidatk, na osnovi katerega naj bo narejena diferenciacija v pristopnem procesu. K temu naj bi pripomogla nova, učinkovitejša orodja, ki bi bila dolgoročna baza za selekcijo ključnih vprašanj. Eno takih naj bi bile preglednice, ki jih bo pripravila Unija in ki bodo vsebovale pregled stanja kandidatke po posameznih poglavjih (t.i.score board) in primerjave kandidatk (t.i. road map). Belgijci so poudarili, da je priprava takih tabel zanje izrednega pomena, saj so prepričani, da mora širitev temeljiti na dejanskih dosežkih posamezne države.