SKUPNA IZJAVA

V Krakovu na Poljskem so se 30. junija in 1. julija 2000 sestali vodje pogajalskih skupin Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije za pristop k EU. Razpravljali so o trenutnem stanju v pogajanjih o pristopu k Evropski uniji.
Glede na stališče, ki so ga o širitvenem procesu zavzeli zunanji ministri 5. junija na srečanju v Ljubljani, in glede na izjavo v imenu prihajajočega francoskega predsedstva Uniji na pogajalski konferenci na ministrski ravni 14. junija v Luksemburgu vodje pogajalskih skupin pričakujejo, da bodo pogajanja v prihodnjih šestih mesecih prešla na novo kakovostno raven, ki bo z obravnavo vseh nerešenih vprašanj, vključno z zahtevami po prehodnih obdobjih, omogočila vsebinski napredek.
Vodje menijo, da je za nadaljnjo pospešitev pogajanj treba do konca leta sprejeti pristopni scenarij, ki bo omogočil zaključek pogajanj v letu 2001 s katero koli pripravljeno kandidatko. S tem bo pristopni proces pridobil potrebno predvidljivost in verodostojnost.
Čeprav se vodje zavedajo, da je "spremljanje" sestavni del pristopnega procesa, izražajo zaskrbljenost zaradi številnih instrumentov, ki jih EU za to uporablja. Menijo, da "spremljanje" prispeva k napredku v pogajanjih le, če se izvaja učinkovito, transparentno in če vzbuja medsebojno zaupanje. To pa je možno tudi z bolj preprostimi postopki. Natančnost in objektivnost procesa "spremljanja" se lahko zagotovi - še preden so na osnovi rezultatov spremljanja pripravljeni sklepi - le s posvetovanjem med Unijo in državami kandidatkami tako o obliki kot o vsebini "spremljanja".
Vodje pozdravljajo odločenost držav članic, ponovno izraženo na Evropskem svetu v Feiri, da bodo potekajočo medvladno konferenco o institucionalni reformi zaključile do konca letošnjega leta in bodo s tem pripravljene za širitev do konca leta 2002.
Vodje pogajalskih skupin so se dogovorili še, da se naslednjič sestanejo v začetku oktobra na Madžarskem.

The Ministers of Foreign Affairs of the six Applicant Countries negotiating accession to the European Union on the basis of the conclusions of the Luxembourg European Council in December 1997 - Cyprus, the Czech Republic, Estonia, Hungary, Poland and Slovenia - met in Ljubljana on 5 June 2000 in order to assess the current state of accession negotiations and discuss prospects for progress in the accession process. The Ministers first met in Tallinn on 11 October 1999.
The Ministers noted the progress that has been made in the course of the last two years. They welcomed the perspective that by the end of the Portuguese Presidency all negotiating chapters will have been opened. They expressed their hope that the Feira European Council would take note of the conclusion of the first stage of negotiations. This will provide a solid basis for entering a qualitatively new phase of negotiations under the French Presidency by enhancing the pace of negotiations and starting effective and substantial dialogue on all issues with the aim of solving as many of them as possible.
The Ministers expect the Member States and the European Commission to demonstrate their political will by encouraging progress through speeding up the elaboration of substantive EU Common Positions for all negotiating issues in appropriate time.
The Ministers stressed that the enlargement should be carried out according to the principles outlined by the Luxembourg and Helsinki European Councils. Each candidate’s progress in the negotiations should be evaluated on an equal footing and each country should be judged on its own individual merits.
The Ministers confirmed the commitments of their countries to meet the criteria for EU membership by the time of anticipated accession and would continue to make substantial efforts, including allocating sufficient administrative and budgetary resources according to their respective National Programme for the Adoption of the Acquis. The Ministers welcome the European Council declaration at Helsinki that the European Union will be prepared to enlarge by the end of 2002 and reiterate the determination of their countries to be prepared for accession at the same time. They also confirmed that they would continue to make efforts to mobilise public support for EU membership. They welcomed the launching by the European Commission of a comprehensive information and communication strategy on enlargement which will bring citizens closer to Europe.
The Ministers, mindful of the importance of the institutional reforms of the EU, expressed their convictions for the necessity of rapid and substantial progress toward the successful conclusion of the IGC by the end of this year at the European Council at Nice.
The accession negotiations should be concluded in due time in order to avoid any delay if both the EU and any of the candidate countries are ready. Therefore the Ministers expressed their conviction that the accession negotiations could be concluded during 2001 with any prepared Candidate Country. The Ministers expect that this possibility will be included in the "accession scenario" to be adopted by the European Council in Nice and thus provide predictability of the whole enlargement process.
The Ministers of the Foreign Affairs of the six Candidate Countries have decided to meet at the end of November 2000 in Budapest in order to evaluate the progress achieved in the accession process in the period of the French Presidency of the EU Council which comes in crucial time for European unification.

Na osmi pristopni konferenci, ki je potekala 26. maja v Bruslju, je EU odobrila prehodno obdobje pri poglavju 3 - Prost pretok storitev za hranilno-kreditne službe za uveljavitev kapitalskih zahtev in drugih zahtev varnega in skrbnega poslovanja. Gre za prvo prehodno obdobje, ki ga je dobila katera koli od šestih držav kandidatk za članstvo v EU.
Za poglavja 2 - Prost pretok oseb, 24 - Pravosodje in notranje zadeve in 29 - Financiranje in proračun, ki so bila prav tako obravnavana na konferenci, se bodo pogajanja še nadaljevala.

Obisk Italije je bil sedmi v seriji obiskov držav petnajsterice, s katerimi želi Slovenija članicam predstaviti in približati svoje vključevanje v Unijo. Vodja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik se prav v teh dneh mudi v državah Beneluksa, julija pa bo opravil še pogovore na Britanskem otočju.
Veleposlaništvo v Rimu je v sodelovanju z Inštitutom za mednarodne zadeve in s Centrom za zunanjepolitične študije organiziralo predavanje dr. Potočnika, ki je bilo deležno precejšnje medijske pozornosti. To je za dobro seznanjanje javnosti naše zahodne sosede, ki v preteklosti ni bila vedno slovenska zaveznica, seveda še kako pomembno.

Širitev Evropske unije je prednostna naloga francoskega predsedovanja petnajsterici, ki se bo začelo julija, so sogovorniki zatrdili dr. Potočniku ob obisku Pariza sredi maja. S Slovenijo, ki jo uvrščajo med najboljše, nimajo posebnih problemov. Zelo si bodo prizadevali, da bi se medvladna konferenca o reformah evropskih institucij zaključila do konca leta, s čimer bi bil izpolnjen eden od osnovnih pogojev za širitev. Poleg tega načrtujejo nekaj novosti v pogajalskem procesu.
Ralph Dassa z medministrskega odbora na SGCI in Pascale Andreani z Ministrstva za zunanje zadeve sta pojasnila, da bo ena od novosti metodološki pristop s t.i. scoreboard pristopom oz. neke vrste točkovanjem: z natančnim pregledom stanja v posameznih državah kandidatkah bodo skušali dobiti pravo podobo o prevzemu skupnega pravnega reda in se tako izogniti nerealnim pričakovanjem. To bi bila hkrati dobra osnova za diferenciacijo med kandidatkami, za katero si bodo zelo prizadevali, čeprav se zavedajo težavnosti takega pristopa. Poleg tega naj bi izdelali doktrino o prehodnih obdobjih oz. kriterije za njihovo odobritev. Zaenkrat Komisija o prehodnih obdobjih meni, da so sprejemljiva ali nesprejemljiva, ločnica pa je cena izvedbe prilagoditve in (ne)poseganje v ekonomske tokove notranjega trga. Kot šolski primer, na katerem bi lahko izpeljali ta model, je bilo omenjeno poglavje okolja. Glede kmetijstva so napovedali zahteve po številnih dodatnih informacijah, ki pa jih ne smemo razumeti kot način za zavlačevanje pogajanj, temveč kot odraz prizadevanja za razjasnitev dejanskega položaja.
Dr. Potočnik je pojasnil, da si tudi Slovenija želi pristop, ki bi peljal k dejanski diferenciaciji in da nedvomno sodimo v prvi krog kandidatk. Slovenijo je označil kot možen "reprezentačni" primer države, kjer bi lahko načelo diferenciacije izpeljali v praksi, in sicer s sorazmerno hitrim zaključkom pogajanj o štirih svoboščinah (prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala), kjer se ne soočamo z večjimi problemi. Poudaril je, da je nujno ločevanje med skupno evropsko zakonodajo in aktualnimi političnimi temami, pri čemer je izpostavil prostocarinske prodajalne, denacionalizacijo, nuklarko Krško. Apeliral je na francosko predsedstvo, da bi si prizadevalo najti ustrezno rešitev (v okviru Pakta stabilnosti) za ohranitev prostotrgovinskih sporazumov z državami nekdanje Jugoslavije, pojasnil je napredek na področjih državnih pomoči (program prestrukturiranja jeklarske industrije) in socialne politike (izpeljana pokojninska reforma), opisal pa je tudi težave, s katerimi se srečuje Slovenija na področju okolja, kmetijstva, regionalizacije. Prepričani smo, da je glede datumov treba ohranjati realizem, zavedamo se tudi, da sta harmonizacija in implementacija ključnega pomena v naslednjem polletju težkih pogajanj, ki so pred nami, hkrati pa od Unije pričakujemo boljšo koordinacijo med posameznimi organi in s tem večjo racionalizacijo dela, saj sedaj pogosto prihaja do podvajanja dela, npr. poročanja, je še dejal dr. Potočnik.
Nekoliko bolj politično obarvan je bil sestanek v francoski Narodni skupščini, kjer je predsednik delegacije za EU Alain Barrau jasno izrazil stališče štirinajsterice do avstrijske vlade: vlade, ki so proti evropsko usmerjene in vnašajo ksenofobične elemente, so v evropskem prostoru nezaželene in tako držo pričakujejo tudi od držav kandidatk. Dejal je, da bo v času francoskega predsedstva izpostavljen parlamentarni nadzor nad delom Komisije in procesom širitve, kar je zelo pomembno, saj slednja ni le tehnično, ampak tudi politično vprašanje. Konec pogajanj z najbolje pripravljenimi je po njegovem mnenju možen konec leta 2002, vprašanje pa je, ali lahko prva širitev poteka brez Poljske.
Dr. Potočnik je potrdil podporo Slovenije stališču EU glede Avstrije, strinjal se je tudi s trditvijo, da Avstrija ne sme zavreti napredka kandidatk in da stališče EU ne sme vplivati na avstrijski narod. Prav zato, je dejal dr. Potočnik, s sosednjo državo gospodarsko še naprej dobro sodelujemo.
Da je bil obisk Francije opravljen v pravem trenutku, priča tudi dober obisk predavanja na Mednarodni diplomatski akademiji, kjer so bili dr. Potočnik in člana pogajalske skupine mag. Franc But in mag. Vojka Ravbar deležni številnih zanimivih vprašanj.

Na nemškem zunanjem ministrstvu in v uradu kanclerja so bili izjemno zadovoljni s predstavitvenim materialom, ki ga je predstavila slovenska delegacija, saj jim, kot so dejali, česa podobnega doslej ni pripravila še nobena kandidatka. Glede Slovenije niso izpostavili nobenih problemov, poudarili so celo, da je poleg Cipra najbolje pripravljena kandidatka. Glede slovenske strategije vključevanja so menili, naj temelji na polnopravnem članstvu z vsemi obveznostmi in pravicami, svetovali so nam čim manj in čim krajša prehodna obdobja. Zavzemajo se za diferenciacijo in ideja o hkratnem zaključku pogajanja z 10 kandidatkami se jim ne zdi mogoča, čakanje pripravljene kandidatke na drugo pa ne sme trajati več kot leto dni. Nemčija je mnenja, da bo prva širitev možna 1.1.2003, ob tem pa so povedali, da širitev brez Poljske v prvi skupini ni v njihovem interesu. Glede slovenskih prostotrgovinskih sporazumov z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije, je prevladalo mnenje, da bo rešitev treba poiskati v okviru Pakta stabilnosti. Člane nemško-slovenske skupine prijateljstva je poleg splošnega stanja v pogajanjih zanimal še vpliv vladne krize na pogajanja in dr. Potočnik jim je pojasnil, da podporo sprejemanju evropske zakonodaje in pogajalski skupini izražajo vse vladne stranke, zato ne pričakujemo večjih zastojev pri delu.

Na sedmi pristopni konferenci v Bruslju sta bili začasno zaprti poglavji pravo gospodarskih družb in skupna zunanja in varnostna politika, tako da je trenutno število poglavij, za katera pogajanja niso potrebna, enajst. Pri poglavju carinska unija nadaljnja pogajanja glede acquisa niso potrebna, vendar pa se bo zaradi vprašanj na področju prostocarinskih prodajaln in prostotrgovinskih sporazumov s Hrvaško, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino potrebno povrniti na to poglavje.
Za poglavja socialna politika in zaposlovanje, regionalna politika in koordinacija strukturnih skladov ter finančni nadzor pa se bodo pogajanja nadaljevala.

Vodje pogajalskih skupin šestih držav, ki se v skladu s sklepi Evropskega sveta v Luksemburgu pogajajo za članstvo v EU, so imeli 30. in 31. marca v Pafosu na Cipru uspešno srečanje, na katerem so izmenjali poglede o poteku pristopnih pogajanj. Glede na dosedanje izkušnje, ki so se izkazale za zelo koristne, so se odločili sodelovanje nadaljevati v enaki obliki.
Vodje pogajalskih skupin so razpravljali o temah, povezanih s potekajočo medvladno konferenco o institucionalni reformi EU, o strategiji pristopnih pogajanj in metodah spremljanja izvajanja zavez, ki so jih države kandidatke sprejele do Evropske unije. Odločili so se, da se bodo glede vprašanj spremljanja posvetovali z Evropsko komisijo na bilateralni ravni.
Potrdili so svoje pričakovanje, da bodo v času portugalskega predsedstva odprta vsa preostala pogajalska poglavja.
Menijo, da bi morala pristopna pogajanja preiti na novo kakovostno raven v času francoskega predsedstva, med katerim bi bil na podlagi celovitega pregleda pogajalskih problemov lahko storjen odločilen napredek.
Vodje pogajalskih skupin menijo, da bi se - če bodo šesterica držav kandidatk, Evropska komisija in države članice storile vse potrebno - pristopna pogajanja lahko zaključila v letu 2001. Pričakujejo, da bo v skladu s tem pristopni scenarij pripravljen do konca leta 2000.
Naslednje srečanje vodij pogajalskih skupin šestih drzav kandidatk bo 29. in 30. junija na Poljskem.

Grški sogovorniki so poudarili polno podporo vključevanju Slovenije v EU in glede naših pogajalskih izhodišč niso izpostavili problemov. Ponovili so sicer že znano stališče večine držav članic glede prehodnih obdobij, ki naj bodo številčno in časovno omejena. Glede načela regate in diferenciacije, za katero je dr. Potočnik menil, da je premalo udejanjeno v dejanjih in živi vse preveč le v besedah, so Slovenijo vzpodbudili, naj si v pripravah na polnopravno članstvo za to čim bolj prizadeva. Poudarili pa so, da bo Grčija zanesljivo vztrajala, da bo v prvi širitveni krog vključen tudi Ciper. O medvladni konferenci in prenovi institucij v EU ima Grčija podobno mnenje kot Slovenija.

Zelo velike medijske pozornosti in odmevnosti pa je bil tako v Avstriji kot doma deležen obisk dr. Potočnika z delegacijo v sosednji Avstriji, še posebej seveda v luči nedavnih dogodkov kot posledice sestave nove avstrijske vlade.
Dr. Potočnika je na Dunaju sprejela zunanja ministrica Benita Ferrero Waldner. Dr. Potočnik ji je povedal, da za vključevanje v EU kot prioritetnemu projektu države, vlada v Sloveniji politična in javna podpora. Pojasnil ji je tudi proces usklajevanja slovenske in evropske zakonodaje. Waldnerjeva je zagotovila, da je ne glede na vladne spremembe podpora Avstrije slovenskemu vključevanju in širitvi nasploh nespremenjena. Pogovarjala sta se tudi o sprejemu dr. Potočnika pri Ewi Novotny, vodji oddelka za gospodarske in politične integracije na zunanjem ministrstvu, ob katerem sta delegaciji podrobno in zelo odkrito izmenjali poglede na vsa poglavja, o katerih v tem trenutku potekajo pogajanja. Dr. Potočnik in ministrica sta se ob tem strinjala, da je vse dvostranske probleme (sem spada denimo tudi denacionalizacija oz. princip nediskriminatornosti) potrebno reševati izključno na tej ravni in da le-ti ne smejo predstavljati nikakršnih ovir ali zavlačevanja pri vključevanju Slovenije v EU.

Predavanja, ki ga je imel dr. Potočnik na Gospodarski zbornici skupaj z glavnim pogajalcem EU za Slovenijo Jaimejem Garcio Lombarderom, se je udeležilo približno 250 ljudi. Dr. Potočnik je predstavil makroekonomske podatke o naši državi, probleme v pogajanjih, posebno pozornost pa je namenil natančni razlagi težav v odnosih z Avstrijo ter podal jasna stališča Slovenije glede njihovega reševanja. Zanimiva je bila izjava predstavnika nizozemske vlade, ki je povedal, da bo Nizozemska vztrajala, naj EU kmalu določi datum širitve, saj bi se tako proces širitve lahko pospešil.
Zelo velika delegacija je dr. Potočnika pričakala tudi na WIIW inštitutu, kjer so spregovorili o vseh aktualnih problemih ter posledicah slovenskega članstva v Uniji.

Portugalska se je kot majhna mediteranska država pri vključevanju v EU srečevala s podobnimi problemi kot Slovenija, denimo na področju privatizacije in regionalne politike. Glede slednje sta sogovornika Nuno Vitorino, ki se je na pogajanjih Portugalske z EU ukvarjal z vprašanji tega področja, in Romeu Reis, direktor evropskega oddelka na zunanjem ministrstvu, poudarila, da je regionalizacija notranji problem vsake države, opozorila pa sta na veliko povezanost državnih pomoči iz strukturnih skladov in regionalno delitvijo. Izkušnje Portugalske bi bile torej lahko za nas zelo koristne. Sicer pa so se portugalski sogovorniki odzvali vabilu v Ljubljano, ki naj bi jo obiskali aprila in tako pričeli s poglobljenim sodelovanjem. Težave, podobne slovenskim, je Portugalska imela oz. se z njimi še sooča tudi na področju privatizacije bank, zavarovalnic in energetskega sektorja, so povedali na zborničnem združenju IPC, ki deluje v okviru ministrstva za investicije, trgovino in turizem.

Dr. Potočnik se je sestal še z državnim sekretarjem za evropske zadeve Franciscom da Costo. Izmenjala sta mnenja o medvladni konferenci o reformi institucij. Da Costa ocenjuje, da želijo velike članice s to konferenco nevtralizirati vpliv manjših, šibkejših članic po širitvi. Zato se Portugalska zavzema, da bi se na konferenci reševala tudi vprašanja, v katerih bi se lahko uveljavljali interesi manjših držav. Zatrdil je, da Portugalska povsem podpira širitveni proces, saj gre za del procesa svetovne globalizacije.

Člana pogajalske skupine viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant in državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Franc But sta imela sestanke na Portugalski banki in na finančnem oz. kmetijskem ministrstvu. Rant je sogovornike seznanil z davčno zakonodajo in zahtevanimi prehodnimi obdobji na področju davkov ter zaprosil za razumevanje in podporo glede zahtevanih izjem. Dogovoril se je tudi za sodelovanje na ekspertni ravni. Za tako sodelovanje se je na področju kmetijstva dogovoril tudi But, saj naj bi kmetijski ministrstvi pričeli postopek za podpis memoranduma, predstavniki portugalske plačilne agencije pa bodo po obisku v Sloveniji pripravili program usposabljanja slovenskih strokovnjakov za kmetijske kompenzacije.

Dr. Janez Potočnik se je v okviru serije bilateralnih obiskov držav članic EU 17. in 18. februarja mudil v Madridu, kjer je sogovornikom predstavil slovensko pot vključevanja v petnajsterico. Delegacija, v kateri sta bila še Andrej Engelman, namestnik direktorja Službe Vlade za evropske zadeve, in Andrej Rant, viceguverner Banke Slovenije in član pogajalske skupine, se je med ostalimi srečala s predstavniki madridske Gospodarske zbornice, visokima predstavnikoma španskega zunanjega ministrstva Fernandom Carderero Solerjem in Fernandesom Trigom, z nekdanjim podpredsednikom Evropske komisije Manuelom Marinom in državnim sekretarjem zunanjega ministrstva Ramonom de Miguelom.
Dr. Potočnik je predstavil gospodarski položaj Slovenije, stanje pri vključevanju v EU in orisal ključne probleme v pogajalskih izhodiščih. Španski sogovorniki so izhodišča ocenili kot zelo pozitivna, v Sloveniji pa vidijo najresnejšo kandidatko za vstop v EU. Opozorili so, da bo hitrost vključevanja kandidatk odvisna od poteka medvladne konference in odločitve o prihodnji evropski ureditvi. Slovenija se jim zdi zanimiv partner za vlaganje, glede sodelovanja med podjetji pa so opozorili na nerazpoznavnost Slovenije, ki bi si morala pomagati z ustrezno promocijo. Predlagali so okrepitev sodelovanja med državama na različnih ravneh in ponudili svojo pomoč pri vzpostavljanju novih stikov.

Skupna izjava vodij pogajalskih skupin držav kandidatk:
Vodje pogajalskih skupin smo na našem devetem srečanju izmenjali mnenja o zaključkih Evropskega sveta v Helsinkih in posebej o dejstvu, da so države članice Evropske unije širitev le-te uvrstile med pomembnejše sklepe Vrha. Veseli nas, da se je Evropska unija zavezala, da bo pripravljena na sprejem novih članic od konca l.2002.
Najkasneje do konca letošnjega leta bomo oddali pogajalska izhodišča za vsa področja. Pričakujemo, da se bodo pogajanja za poglavja, ki še niso bila obravnavana na pristopnih konferencah, pričela v času portugalskega predsedovanja Evropski uniji, kot je bilo sklenjeno na vrhu v Kölnu.
Da bi ohranili tempo pogajanj, predlagamo portugalskemu predsedstvu, naj dodatno (tretjo) pristopno konferenco na ravni namestnikov skliče še pred prvotno predlaganim datumom v aprilu. V tem smislu pozdravljamo sklepe Evropskega sveta, da se je treba izogniti kakršnim koli postopkom, ki bi lahko zavirali hitrost in učinkovitost pogajanj.
Vodje pogajalskih skupin se strinjamo, da je treba storiti vse, da bi se pogajanja končala najkasneje v letu 2001, kar bi zagotovilo možnost vključitve v Evropsko unijo s 1. januarjem 2003.